Nacionalna gozdna inventura

Na ravni države je največkrat glavni vir podatkov o gozdovih Nacionalna gozdna inventura (NGI), ki poteka neodvisno od meritev za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja.

NGI je sestavni del nacionalnega sistema spremljanja stanja gozdov in je tehnični proces zbiranja podatkov, ki zagotavlja nepristranske ocene izbranih spremenljivk o značilnostih gozdov (npr. osnovne, kot so število dreves, debelinska sestava, višine dreves, vrstna sestava, in posredne, kot so lesna zaloga, prirastek ipd.). Tem osnovnim parametrom je v okviru NGI dodana še množica drugih parametrov, ki opisujejo gozd (kakovost drevja, starost dreves, odmrla biomasa, zaloga ogljika, pomlajevanje, obnova itd.). Osnovni namen NGI je, da zagotavlja statistično korektno oceno stanja in sprememb izbranih sestojnih znakov za potrebe gozdne politike in mednarodnega poročanja.

Sistem NGI tako v svetu kot tudi v Sloveniji predstavlja velikoprostorski monitoring gozdov, kar pomeni, da z njim pridobimo na državni ravni časovno in prostorsko opredeljene podatke o stanju gozdov z znano statistično zanesljivostjo. NGI je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 2020 na neuravnani sistematični vzorčni mreži gostote 2 km x 2 km. Metodološko predstavlja nadgradnjo sistema Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), v okviru katerega so bile izmerjene ploskve na 4 km x 4 km sistematični vzorčni mreži v letih 2000, 2007, 2012 in 2018.

Meritve na NGI v Sloveniji izvaja Gozdarski inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vse podrobne informacije o tej inventuri in rezultatih NGI najdete na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije: tukaj

Vsako leto se na podlagi podatkov NGI pripravi tudi Poročilo o spremljanju stanja gozdov, ki je dostopno tukaj.

Pripravljena je bila tudi publikacija o spremembah v gozdovih med 2000 in 2018: DiRROS - Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018