Gozdarski nadzor

Zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije tako obiskovalce gozdov informirajo o pravilih obnašanja v gozdu. Obveščajo jih osebno s pogovorom, z deljenjem letakov na temo gozdarskega nadzora in informativnimi obvestili o pravilih vožnje v naravnem okolju. Izpostavljajo predvsem odgovorno in zmerno nabiranje gozdnih sadežev ter vožnjo in parkiranje v naravnem okolju. Obiskovalce gozda obveščajo o tem, da se gozdne sadeže nabira v zmernih količinah in na način, da se rastlin ne poškoduje. Vožnja z vozili na motorni pogon je omejena na prometno infrastrukturo (na javne ceste in na nekategorizirane ceste), ki se uporabljajo za javni cestni promet. Pri tem je treba upoštevati predpisane režime uporabe gozdnih cest, ki so jasno označeni s prometnimi znaki. Vozila je v gozdu dovoljeno parkirati na za to označenih mestih ali v petmetrskem pasu izven vozišča. Pri tem je treba paziti na prevoznost gozdnih prometnic in da obiskovalec s svojim obiskom v gozdu ne ovira del v gozdu. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah ali drugih označenih poteh. Zavod za gozdove Slovenije gozdarski nadzor izvaja na podlagi 77.a člena Zakona o gozdovih, prekrškovnega postopka pa ne izvaja.

V letu 2023, od kar zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije v večjem obsegu izvajajo gozdarski nadzor, so zaposleni izvedli čez 3000 posameznih gozdarskih nadzorov, pri katerih so zaznali 1525 kršitev. Največ kršitev je bilo na področju vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju in pri nepravilnem parkiranju. V 779 primerih so kršitelja osebno seznanili s pravili obnašanja v gozdnem prostoru naravi in mu svetovali, kako naj ravna v prihodnje, v določenih primerih pa so o kršitvah obvestili Inšpekcijo za gozdarstvo.

Po dosedanjih izkušnjah obiskovalci gozdov večinoma z zanimanjem prisluhnejo zaposlenim Zavoda za gozdove Slovenije in njihovim nasvetom glede spoštovanja gozdnega bontona.

Video: Gozdarski nadzor

Letak - Spoštujmo gozd in gozdne prebivalce

Gozd poleg raznovrstnosti vrst, obnovljivih virov energije in surovin ponuja tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

Pri obisku in preživljanju časa v gozdu spoštujemo pravila gozdnega bontona:

• Se zavedam, da sem v gozdu gost oz. gostja.
• Z gozdom in živimi bitji v njem ravnam spoštljivo.
• Upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov.

Vsa pravila gozdnega bontona in gradiva so dostopna na spletni strani ZGS. 

Inšpekcija za gozdarstvo

Gozdarski inšpektorji nadzirajo izvajanje zakonskih določb več kot desetih materialnih predpisov, ki so kakor koli v zvezi z gozdom oziroma gozdnim prostorom. Najpomembnejše naloge so:

• nadziranje vseh del v gozdovih in dokumentacije za izvajanje teh del;
• nadziranje aktivnosti izvajalcev del, lastnikov gozdov in drugih uporabnikov gozda in gozdnega prostora;
• nadziranje in spremljanje ukrepov za varstvo gozdov;
• nadziranje sledljivosti gozdnih lesnih izdelkov;
• preverjanje izpolnjevanja minimalnih pogojev za izvajalce del v gozdovih;
• spremljanje uresničevanja splošnih delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije;
• ukrepanje v primerih dejanj, ki niso zakonita ali so v nasprotju s podzakonskimi predpisi.

Policija

Gozdarski nadzorniki sodelujejo tudi s Policijo. 

Gozdarski nadzor izvajajo zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije (dalje: ZGS) v sodelovanju z Inšpekcijo za gozdarstvo. Gozdarski nadzor poteka znotraj Službe za gozdarski in naravovarstveni nadzor ZGS.

Področje aktivnosti gozdarskega nadzora določa 77.a člen Zakona o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in nasl., dalje: ZG), in sicer:

• ugotavljanje kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali;
• ugotavljanje kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin;
• ugotavljanje kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov;
• ugotavljanje kršitev glede vožnje v gozdu;
• ugotavljanje kršitev, ki bi zmanjšale ali preprečile uporabo gozdnih prometnic oziroma povečale stroške njihovega vzdrževanja;
• opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.

Spremlja se tudi druge pojave oziroma kršitve, ki niso sprejemljive v gozdnem prostoru in se nanašajo na problematiko varstva narave: s področja gozdarstva (npr. nedovoljene poseke, paša v gozdu); posegi v gozdni prostor; nelegalna odlagališča odpadkov; kurjenje v naravi na krajih ali v času, ko to ni dovoljeno; kampiranje zunaj urejenih prostorov; ipd.

Aktivnosti gozdarskega nadzora se prednostno izvajajo na način seznanjanja in obveščanja obiskovalcev gozda glede spoštovanja predpisov s področja gozdarstva in da v gozdu veljajo določena pravila obnašanja, ki smo jih dolžni spoštovati.

Gozdarski nadzor: Področje gozdarskega nadzora ureja Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in nasl.). Aktivnosti gozdarskega nadzora izvajajo zaposleni ZGS pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Zaposleni ZGS izvajajo aktivnosti seznanjanja in obveščanja obiskovalcev gozda skladno s kršitvami določb 77.a člena ZG. Zaposleni ZGS ne ugotavljajo istovetnosti oseb, ne izrekajo glob in sankcij in ne ustavljajo/zasegajo motornih vozil. O zaznanih hujših kršitvah ustrezno obveščajo pristojne inšpekcijske službe.

Naravovarstveni nadzor: Področje naravovarstvenega/neposrednega nadzora v naravi ureja Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 in nasl.). Aktivnosti neposrednega nadzora v naravi izvajajo usposobljeni naravovarstveni nadzorniki pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor RS.

Naravovarstveni nadzorniki lahko ustavijo voznika, od njega zahtevajo dokumente in/ali zasežejo vozila na motorni pogon in zasežejo predmete, uporabljene ali namenjene za prekršek ali nastale s prekrškom. Pri opravljanju svojega dela lahko ugotavljajo istovetnost fizičnih oseb in dokumentirajo dejansko stanje storjene kršitve. V nekaterih posebej določenih primerih lahko izterjajo globo na mestu storitve prekrška. Zaposleni so na upravah naravnih parkov in rezervatov.

Zaposleni ZGS so pri izvajanju aktivnosti gozdarskega nadzora še posebej pozorni na naslednje kršitve:

• omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob, rastlin;
• vožnja v gozdu – avtomobili izven gozdnih cest;
• vožnja v gozdu – kolesarji;
• vožnja v gozdu – motokros, sani, štirikolesnik;
• prekomerna uporaba gozdnih prometnic;
• zmanjšanje rastnosti sestoja, rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanje njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali;
• uporaba gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe;
• parkiranje motornih vozil, počitniških prikolic ali motornega vozila, ki se uporablja za bivanje, izven za to določenih mest;
• paša v gozdu;
• omejitve uporabe planinskih poti.

ZGS ni prekrškovni organ in zaposleni ZGS ne izvajajo prekrškovnega postopka ter ne izrekajo glob oziroma sankcij. V primeru zaznave kršitev s področja varstva narave o tem obvestijo Inšpekcijo za gozdarstvo oziroma drug pristojen inšpekcijski organ.

V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Dovoljena je pa ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, pod pogoji:

• ustavljanje ali parkiranje je v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet;
• parkiranju ne nasprotuje lastnik zemljišča;
• vozilo je parkirano na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.

Obiskovalci gozda oz. vozniki motornih vozil morajo biti pozorni na režime uporabe gozdnih cest in gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov.

Posameznik sme v gozdu za lastne potrebe na dan nabrati največ 2 kg mahov, gob in plodov (kostanj, borovnice, maline, gozdne jagode, brusnice ...) ter največ 1 kg zelnatih rastlin (čemaž ...). Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.

Gozdne sadeže nabiramo na način, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili.

Za dodatne informacije o aktivnostih gozdarskega nadzora, ki jih izvajajo zaposleni ZGS, lahko pridobite na e-naslovu: spostujmo.gozd@zgs.si.