Lovskoupravljavsko načrtovanje

Priprava (predlogov) lovskoupravljavskih načrtov je najpomembnejša aktivnost, ki jo v okviru načrtnega upravljanja populacij divjadi izvajamo na Zavodu za gozdove Slovenije. Lovskoupravljavsko načrtovanje je v Sloveniji prostorsko in časovno hierarhično urejeno. Na podlagi področne zakonodaje in strateških dokumentov na ravni države (Nacionalni gozdni program, Smernice za upravljanje divjadi) pripravljamo desetletne načrte lovsko upravljavskih območij (LUO). Ker imamo v Sloveniji 15 lovsko upravljavskih območij, vsako desetletno obdobje pripravimo toliko načrtov. Desetletni načrti LUO vsebujejo strateške cilje in usmeritve za upravljanje populacij vseh vrst divjadi, ki so prisotne v posameznem LUO, za oblikovanje njihovega okolja in za ostale sektorje, ki pomembno vplivajo na divjad in njeno okolje. Dvoletni načrti LUO so izvedbeni načrti, ki za posamezno dvoletno obdobje podrobneje opredeljujejo ukrepe za dosego ciljev in usmeritev desetletnih načrtov. Najbolj podrobna načrtovalska raven so letni načrti lovišč (teh je v Sloveniji 421), ki predstavljajo razdelilnik ukrepov (odvzem divjadi in dela v okolju), načrtovanih v dvoletnih načrtih LUO.

V lovsko upravljavskih načrtih načrtujemo dve skupini ukrepov: (i) v populacijah divjadi in (ii) v okolju divjadi. Najpogostejši ukrep v populacijah divjadi je odvzem (odstrel in zabeležene izgube) divjadi. Odvzem najpodrobneje opredelimo pri vrstah parkljaste divjadi, kjer ga razdelimo po starostno-spolnih razredih, poleg tega pa ga notranje (znotraj LUO) prostorsko usmerimo.

Ukrepi v okolju divjadi so zlasti namenjeni izboljšanju bivalnih razmer za divjad pa tudi zmanjševanju neželenih vplivov divjadi v okolju (zlasti na kmetijskih površinah in v gozdu). Dve glavni skupini ukrepov v okolju sta biomeliorativni in biotehniški ukrepi, ki jih podrobneje navajamo v nadaljevanju.

Biomelirativni ukrepi:

• vzdrževanje travnikov in pašnikov v gozdnem prostoru,
• vzdrževanje grmišč in obrečnih pasov,
• vzdrževanje remiz za malo divjad,
• vzdrževanje gozdnega roba,
• vzdrževanje vodnih virov,
• sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja,
• postavitev in vzdrževanje gnezdnic.

Biotehniški ukrepi:

• krmljenje (zimsko, privabljalno)
• krmne njive,
• pridelovalne njive,
• sečnja v zimskem času,
• zaščita s tehniškimi in kemičnimi sredstvi.

Priprava lovskoupravljavskih načrtov sloni na dveh izhodiščih, ki ju lahko imenujemo strokovno izhodišče in participativno izhodišče. V okviru strokovnega izhodišča na Zavodu analiziramo kazalnike stanja in dinamike populacij divjadi, njenega okolja ter odnosa med divjadjo in njenim okoljem, se kritično opredelimo do preteklih upravljavskih odločitev in na osnovi navedenega predlagamo prihodnje cilje, usmeritve in ukrepe. V okviru participativnega izhodišča zberemo pobude, mnenja in pripombe različnih delov javnosti ter se usklajujemo s ključnimi deležniki pri upravljanju divjadi (lovstvo, kmetijstvo, naravovarstvo itd.). Na podlagi obeh izhodišč nato pripravimo predloge načrtov, ki jih naposled sprejme vlada (desetletni načrti LUO) oz. minister, pristojen za lovstvo (dvoletni načrti LUO).

Smernice za upravljanje divjadi v Sloveniji v obdobju 2021-2030 predstavljajo strokovno podlago in operativno-tehnični pripomoček za načrtovanje ukrepov v dolgoročnih načrtih lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030 ter na njih slonečih operativnih dvoletnih načrtih LUO. Pričujoče smernice nadomeščajo »Navodila za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji« iz leta 2011. Skupaj z dokumentom »Cilji upravljanja populacij divjadi v Sloveniji v obdobju 2021-2030«, ki podajajo vsebinski okvir za določanje upravljavskih ciljev, tvorijo celosten strateški pristop k načrtovanju upravljanja divjadi v prihodnjem desetletnem obdobju.

Kot divjad razumemo vse prostoživeče sesalce in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad ne štejejo živali, ki so zaščitene. Zakon o divjadi in lovstvu določa, katere živali sodijo v divjad.

Kot divjad se štejejo: srna, navadni jelen in damjak, muflon, gams, kozorog, divji prašič, lisica, jazbec, kuna zlatica in kuna belica, rakunasti pes, pižmovka, nutrija, alpski svizec, poljski zajec, navadni polh, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, sraka, šoja,

O značilnostih vrst več TUKAJ.

Zakonodaja, ki opredeljuje upravljanje z divjadjo v Sloveniji

• Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1. Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22
• Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20
• Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih - ZNUAPK. Uradni list RS, št. 200/20
• Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Uradni list RS, št. 10/21
• Zakon o gozdovih – ZG. Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16