Varovalni gozdovi
Slovenija je alpska in izredno hribovita država. Velik delež gozdov zato uspeva na ekstremnih rastiščih z velikimi nakloni, kar omejuje njihov rastiščni potencial, hkrati pa pogojuje njihov pomen pri varovanju tal pred različnimi oblikami erozije. Takšne gozdove imenujemo varovalni gozdovi.
Varovalni gozdovi so definirani kot gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.
Ker je pomen varovalnih gozdov izjemen, so razglašeni s predpisom vlade - Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Z Uredbo so bili razglašeni leta 2005, s spremembami in dopolnitvami na vsakih nekaj let (Ur. list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15, 191/20). Uredba določa specifičen režim gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in omejitve glede posegov v te gozdove.
Gospodarjenje v varovalnih gozdovih je zaradi zahtevnosti razmer, neekonomičnosti in nevarnosti izvedbe običajno zelo nizke intenzitete. Gospodarjenje z varovalnimi gozdovi, v katerih želimo pospeševati varovalne funkcije, je aktiven proces, pri katerem z upoštevanjem krajevnih posebnosti gospodarjenje prilagajamo ekstremnim (zahtevnejšim) razmeram. V primeru prepuščanja gozdnih sestojev naravnemu razvoju so njihovi dolgoročna stabilnost in varovalni učinki zmanjšani ali ogroženi, zato je s temi gozdovi potrebno gospodariti skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Cilj gospodarjenja z varovalnimi gozdovi je zagotoviti trajno in maksimalno delovanje gozda za varovalno in zaščitno funkcijo ob minimalnih stroških. Cilj lahko dosežemo z zagotavljanjem ustreznega stanja gozda, primernim gospodarjenjem (sečnja) in dodatnimi (tehničnimi) ukrepi.
V varovalnih gozdovih se posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo. V tem dovoljenju so določeni pogoji za izvedbo posega na podlagi presoje vpliva posega na varovalni gozd, ki jo opravi ZGS.
V Sloveniji je razglašenih 98.828 ha varovalnih gozdov, kar predstavlja dobrih 8 % vseh gozdov.
Območja varovalnih gozdov si lahko ogledate in prenesete tukaj.
Video poskusa v varovalnih gozdovih:
Projekti in publikacije
Projekti, pri katerih sodeluje ali je sodeloval ZGS in so pomembno prispevali k izboljšanju načrtovanja in izvajanja gospodarjenja z varovalnimi gozdovi:
ROCK THE ALPS - Usklajeno kartiranje naravne ogroženosti zaradi skalnih podorov ter zaščitne funkcije gozdov na območju Alp
GreenRisk4ALPs - Razvoj ekosistemskih pristopov za podporo obvladovanja tveganja v povezavi z naravnimi katastrofami in podnebnimi spremembami
Pomembnejše publikacije in linki:
Usmeritve za gospodarjenje in načrtovanje ukrepov za varovalno in zaščitno funkcijo gozdov. Gradivo za območne gozdnogospodarske načrte 2021–2030 in načrte gozdnogospodarskih enot - povezava.
Zbornik prispevkov posvetovanja Voda in gozd. 36. gozdarski študijski dnevi - zbornik.
Drugi viri:
Guček, M., Bončina, A., Diaci, J., Firm, D., Poljanec, A., Rugani, T. 2012. Gozdovi s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo: značilnosti, valorizacija in gospodarjenje. Gozdarski vestnik 79:2 - povezava.
Guček, M., Bončina, A. 2018. Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo. Acta Silvae et Ligni 116: 15–31 - povezava.
