Mestni gozdovi

V okolici mest se izrazito krepi raznovrsten pomen gozdov. Gozdovi v mestih in njihovi neposredni okolici čistijo zrak, blažijo hrup, blažijo temperaturne ekstreme, prispevajo k čisti vodi, preprečujejo poplave, meščanom in obiskovalcem mest nudijo prostor za rekreacijo in druge prostočasne aktivnosti, so igralnica in učilnica v naravi, povečujejo biodiverziteto v urbanem okolju ipd. So tudi pomemben člen krožnega zelenega gospodarstva mest, saj zagotavljajo naravni material les in druge nelesne dobrine.

Gozdove, ki prebivalcem mest zagotavljajo številne ekosistemske storitve oziroma funkcije gozda, ter vplivajo na njihovo kakovostno življenjsko okolje, imenujemo mestni gozdovi. Številna slovenska mesta so te gozdove razglasila za gozdove s posebnim namenom s posebnimi odloki, s čimer so se zavezala, da jih bodo ščitila pred krčitvami in v njih razvijala socialne funkcije.

Fotografije: Mestni gozd Golovec (poti, obiskovalci, usmerjevalne table, izobraževalne vsebine).

V Sloveniji ima 16 mest oz. krajev z odloki določene mestne in primestne gozdove, skupna površina teh gozdov znaša dobrih 5000 ha. Nahajajo se v okolici večjih in tudi manjših mest, saj je bolj kot velikost mesta pomembno, kako jih prepoznajo in vrednotijo v lokalni skupnosti.

Mestne gozdove od drugih gozdov loči izrazito povečan obisk, zaradi česar so v mestnih gozdovi speljane in urejene številne rekreacijske poti, vstopne točke, kjer se na tablah nahajajo informacije o mestnem gozdu, in druge tematske točke, ki povečujejo atraktivnost gozda za obiskovalce. V zadnjih letih izrazito narašča pomen gozdov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Mestni gozdovi so vse bolj obiskani s strani vrtcev in šol, zato so v številnih gozdovih speljane tudi gozdne učne in tematske poti. Zavod za gozdove v okviru izvajanja gozdne pedagogike po teh poteh letno vodi številne vrtčevske in šolske skupine.

Mestni gozdovi se po izgledu ne razlikujejo bistveno od drugih gozdov. Z njimi gospodarimo skladno z načeli sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja, tako kot z vsemi drugimi gozdovi, s tem, da gospodarjenje bolj prilagajamo socialnim in ekološkim funkcijam. V mestnih gozdovih gospodarimo na način, da varujemo tako obiskovalce kot gozdne sestoje. V gozdove posegamo bolj previdno, malopovršinsko, večkrat z manjšimi intenzitetami, v čim večji meri se pri sečnji in spravilu ščiti sprehajalne in druge poti. Redno izvajamo tudi sečnjo obolelih ali poškodovanih dreves ob poteh, ki so lahko potencialno nevarna za obiskovalce. Pomembno je, da z mestnimi gozdovi aktivno gospodarimo. S tem zagotavljamo njihovo vitalnost in stabilnost, kar je ključno pri vse bolj pogostejših naravnih nesrečah, h katerim so mestni gozdovi zaradi bolj ostrih rastnih razmer še bolj podvrženi.

S sonaravnim gospodarjenjem v mestnih gozdovih skrbimo za visoko raven biotske raznovrstnosti, ki je v urbanem okolju še toliko vrednejša. Skrbimo tudi za ustrezne količine mrtve biomase, ki je dom številnim vrstam, kot so ptice, glive, lišaji in podobno. Če razmere omogočajo, se lahko manjši deli mestnih gozdov, ki so bolj odmaknjeni od obiskanih poti, prepustijo naravnemu razvoju z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Številni mestni gozdovi so v zasebni lasti, zato je pri obisku treba spoštovati zasebno lastnino in pravila gozdnega bontona, ki jih običajno obiskovalci lahko najdejo na informativnih tablah. Ker je v zasebnih gozdovih težje usklajevati javne in zasebne interese, se nekatere občine poslužujejo instrumenta odkupa gozdov in postopoma povečujejo javno lastništvo mestnih gozdov. Pri izvedbi ukrepov v zasebnih gozdovih pa je nujno sodelovanje z lastniki gozdov in pridobivanje soglasij za razvoj socialnih funkcij v zasebnih gozdovih.

Nekatera mesta imajo sprejete tudi strategije mestnih gozdov, s katerimi še dodatno krepijo zavedanje o pomenu mestnih gozdov, spodbujajo k ureditvi stanja in odkupu mestnih gozdov, in jim dajejo pomembno mesto tudi v okviru prostorskega načrtovanja. Mestni gozdovi so izrazito pod pritiskom zaradi urbanizacije, pritiski po spremembi namembnosti so v urbani krajini največji. Zato so odloki in strategije pomembne varovalke pred krčitvami teh gozdov.

V mestnih gozdovih je usklajevanje interesov in načrtovanje ukrepov za zagotavljanje želenih funkcij gozda veliko zahtevnejše kot v drugih gozdovih. Ker je obisk v gozdovih večji, je že zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev v gozdovih treba pri načrtovanju vseh aktivnosti paziti na ta vidik. Usklajevanje rabe v zadnjih letih postaja zahtevnejše tudi zaradi vse več različnih vrst rekreacije in izvajanja (tudi nedovoljenih) aktivnosti v mestnih gozdovih. Zato je pomemben ustrezen nadzor, ki skrbi za spoštovanje omejitev in usmeritev glede rabe in obiska v mestnih gozdovih.

Fotografije: Mestni gozd Celje (izobraževalne vsebine, drevesna hiša, usmerjevalne table).

Projekti, pri katerih sodeluje ali je sodeloval ZGS in so pomembno prispevali k upravljanju mestni gozdov:
URBforDAN: Upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih - video

Pomembnejše publikacije:
Cilji in usmeritve za gospodarjenje z mestnimi in primestnimi gozdovi v Sloveniji – brošura
50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji - zbornik

Drugi viri:
Simončič, T., Kobe, J., Harmel, M., Hostnik, R., Bončina, A. 2024. Developing an integrative management plan for urban and peri-urban forests: A case study of Ljubljana, Slovenia. Urban Forestry and Urban Greening, 101, 128526. - povezava