Koridorji

Koridor oz. biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka zanjo neprijazno okolje.

Zagotavljanje povezljivosti habitata je pomembno za mnoge vrste prostoživečih živali, saj se s tem omogoča njihovo dolgoročno ohranjanje. Povezljivost prostora zagotavlja ne le izboljšan genetski pretok med posameznimi populacijami, temveč tudi ohranitev ekoloških funkcij življenjskih združb posameznih habitatnih krp in robnih habitatov. Največje grožnje predstavlja oblikovanje barier, ki onemogočajo migracije (ograje ob cestah, pozidava prostora …). Zaščita koridorjev ima mednarodni in državni pomen, še posebej pri migracijskih koridorjih, ki medsebojno neposredno povezujejo večje habitatne krpe znotraj in zunaj meja republike Slovenije. Ohranitev ekološke povezljivosti je ena pomembnih zahtev več strateških dokumentov, tako na evropski ravni (Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030), kot na ravni Slovenije (Resolucija o strategiji prostorskega razvoja 2050 in Resolucija o nacionalnem gozdnem programu).

Migracijski koridorji imajo skladno z območnimi gozdnogospodarskimi načrti prvo stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti z glavno omejitvijo prepovedi krčitve gozda. Omejitve rabe prostora na območju koridorjev pa so v dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtih opredeljene tudi izven gozdnega prostora predvsem kot omejitve gradnje.