Preskoči na vsebino

Celovita presoja vplivov na okolje

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je pomemben instrument okoljskih presoj in orodje varstva okolja. Je večstopenjski proces, s katerim sistematično prepoznamo in ovrednotimo potencialne vplive predlaganih načrtov, programov ali zakonodajnih ukrepov v povezavi z različnimi komponentami okolja. Namen postopka je preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice. Določena je z evropsko direktivo, v slovensko zakonodajo pa prenesena z Zakonom o varstvu okolja. S postopkom je mogoče ugotoviti in oceniti vplive na okolje ter vključenost zahtev glede varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja, podnebnih ciljev in odpornosti na podnebne spremembe, glede krajine in kulturne dediščine, v načrt.

Postopek CPVO je trostopenjski upravni postopek, ki ga vodi MOPE, Direktorat za okolje, Sektor za okoljske presoje, da bi preprečili ali zmanjšali škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice.


Skladno z zakonodajo je tudi za načrte s področja gospodarjenja z gozdovi potrebno izvesti CPVO, če MOPE oceni, da bi izvedba plana lahko pomembneje vplivala na okolje. Za GGN GGO 2021–2030 je bilo brez predhodnega postopka o obveznosti izvedbe CPVO dogovorjeno, da se za GGN GGO prvič izvede presojo skozi postopek CPVO. Za štirinajst GGN GGO 2021–2030 je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z opredelitvijo, opisom in ovrednotenjem vplivov izvedbe načrtov na okolje in možnih alternativ.

Ker GGN GGO 2021–2030 posegajo tudi na varovana območja, je bil skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja za okoljsko poročilo pripravljen dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, ki mora biti skladen s predpisi s področja varstva okolja in odražati, da so bili obravnavani vsi tisti elementi plana, ki lahko sami ali s kumulativnimi vplivi z drugimi plani ali posegi v naravo pomembno vplivajo na varovana območja.

Postopek CPVO je trostopenjski upravni postopek:

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Pravilnik, 2020) v 34. členu podrobneje opredeli postopek izdelave območnih načrtov v primeru CPVO.

Po odločitvi o izvedbi enega postopka CPVO za 14 GGN GGO (2021–2030) brez predhodnega postopka odločanja o obveznosti izvedbe CPVO (1. faza) se prične izdelava okoljskega poročila (2. faza), ki zajema naslednje podfaze:

Vsebinjenje: v participativnem postopku se odloči o vsebinah, o katerih se presoja v nadaljevanju postopka CPVO. Za obravnavo smo za vrednotenje vplivov GGN GGO 2021–2030 določili štiri okoljske cilje s podrobnejšimi kazalniki: a) Trajnostna raba in varstvo naravnih virov, b) Ohranjena narava, c) Ohranjena kulturna dediščina ob upoštevanju in ohranjanju lastnosti enot kulturne dediščine, d) Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.

Izdelava okoljskega poročila z dodatkom je osrednji del CPVO, ki je potekala sočasno z izdelavo GGN GGO 2021–2030. Z vrednotenjem vplivov načrta na okolje kot ključnim delom okoljskega poročila se oceni, kako s planom načrtovani posegi vplivajo na uresničevanje okoljskih ciljev plana. Za vsak izbrani kazalnik so določeni zadnji podatki o stanju in trend razvoja kazalnika. V okviru vrednotenja so določeni tudi potencialni vplivi načrta za vsak okoljski cilj. Za dodatek okoljskemu poročilu so bili potencialni vplivi načrta usklajeni tudi z mnenjedajalci (ZRSVN in DOPPS).

Vrednotili so se tisti segmenti načrtov, ki vsebujejo načrtovane aktivnosti (poglavja ciljev, temeljnih strategij, usmeritev in ukrepov), ki lahko pomembno vplivajo na določene okoljske cilje (Slika 1).

Slika 1: Koraki vrednotenja potencialnih vplivov načrtov za izbrani okoljski cilj.






Glede na merila po standardizirani metodologiji so se nato vrednotili vplivi vseh potencialnih vplivov, pri čemer se za referenčne vrednosti pri oceni ustreznosti stanja / vplivov upoštevajo vse dosedanje in najnovejše raziskave s področij. Ker se je za nekatere cilje izkazala potreba po dodatnih analizah, so bile izvedene dodatne podrobne analize, na primer za vrednotenje vplive izvedbe načrtov na ključne lastnosti habitata krovnih kvalifikacijskih vrst. Dodatna analiza je bila narejena na nekaterih ključnih osrednjih conah, kjer so krovne kvalifikacijske vrste ptic z večjimi zahtevami glede določenih kazalnikov (npr. odmrla lesna biomasa, delež negospodarjenih gozdov, delež drevja v sestojih nad 30 cm). Sledila je primerjava ekoloških določil krovnih kvalifikacijskih vrst, katerih velikost je določena v PUN, z vrednostmi kazalnikov, načrtovanimi v GGN GGO 2021–2030. Na podlagi takšnega vrednotenja se je ugotavljala ustreznost usmeritev v posameznem GGN GGO.

V sklopu vrednotenja so bili določeni tudi omilitveni ukrepi in priporočila. Za bistvene ali uničujoče vplive načrtov so bili določeni ustrezni omilitveni ukrepi, s katerimi lahko zagotovimo, da vplivi izvedbe načrta postanejo sprejemljivi za okolje. Omilitvene ukrepe je bilo potrebno upoštevati in do sprejema načrtov posodobiti GGN GGO na način, kot ga predvideva omilitveni ukrep. Priporočila pa so predvsem orodje za izboljšanje načrta in njegove izvedljivosti. V GGN GGO 2021–2030 so priporočilom, ki se nanašajo na načrte, dodana tudi priporočila, ki presegajo njihov načrtovalski okvir. Z njimi se je opozorilo na sistemske pomanjkljivosti in mogoče izboljšave, ki vodijo v spremembe, za katere je potreben širši strokovno-politični razmislek.

Po oddaji okoljskega poročila in dodatka na MOPE (takratni MOP) so mnenjedajalci podali pripombe in predloge za dopolnitev. Skupina za pripravo okoljskega poročila in dodatka se je do pripomb opredelila in jih z mnenjedajalci ter stranskim udeležencem usklajevala tudi na sestankih.

Izdelava okoljskega poročila z dodatkom je večfazni proces z večkratnim dopolnjevanjem vsebin in podajanjem povratnih mnenj mnenjedajalcev ter stranskega udeleženca.

Javna razgrnitev okoljskega poročila z dodatkom. Potekala je po prejemu mnenja o ustreznosti okoljskega poročila z dodatkom, ki je bilo predstavljeno na vseh štirinajstih javnih obravnavah posameznih GGN GGO 2021–2030. Okoljsko poročilo in dodatek na varovana območja sta se na podlagi prejetih pripomb dopolnila, skladno z omilitvenimi ukrepi iz okoljskega poročila in dodatka so se dopolnili tudi GGN GGO.

V zadnji fazi CPVO MOPE skladno z zakonodajo ugotavlja sprejemljivost vplivov izvedbe načrtov na okolje (3. faza) in izda pozitivno odločbo /odločitev o sprejemljivosti vplivov GGN GGO 2021–2030 na okolje in varovana območja.

  • V postopek so bili vključeni ključni strokovnjaki s področja presoj vplivov na okolje, upravljanja gozdov in divjadi, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, varstva kulturne dediščine. Tako so se okrepili odnosi med pristojnimi inštitucijami, izboljšal se je način iskanja konsenza pri upravljanju gozdov.
  • V presojo so bile vključene najnovejše analize in raziskave, s katerimi so se določile referenčne vrednosti za presojo načrtov. Tako je zagotovljena večja verodostojnost vsebin načrtov.
  • Na koncu se je v pripravo okoljskih poročil vključila tudi javnost, ki je lahko s pripombami na omilitvene ukrepe vplivala na načrte. GGN GGO 2021–2030 so zaradi vključitve različnih mnenjedajalcev in presojevalcev ter javnosti v postopku CPVO dobili bistveno večjo težo.
  • S CPVO se izboljšuje vpetost gozdarskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.

Postopek CPVO je treba razumeti kot proces, katerega pomen je večplasten.

Directive 2001/42/ec of the European Parliament and of the Council of 27 June 2001 on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment.

Dodatek okoljskemu poročilu za presojo sprejemljivosti izvedbe 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021–2030 na varovana območja. 2022. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zavita d.o.o.

Dodatek okoljskemu poročilu za presojo sprejemljivosti izvedbe 15 dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030 na varovana območja. 2022. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zavita d.o.o.

Okoljsko poročilo za 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021–2030. 2022. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zavita d.o.o.

Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20).

Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11).

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05 in 44/22 – ZVO-2).

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20).


NA VRH
MENI Meni Meni
NA VRH SKRIJ NA VRH
NA VRH NA VRH