Funkcije gozda

Funkcije gozda označujejo raznovrsten pomen gozdov za ljudi. V zadnjem času se uporablja tudi sinonim ekosistemske storitve, ki je k nam prišel iz tujine. Gre za številne učinke, storitve, dobrine, ki jih ljudem zagotavljajo gozdovi. Zagotavljanje nekaterih funkcij gozda (npr. proizvodnja lesa) je namenjeno le lastnikom gozdov, druge funkcije pa gozdovi zagotavljajo širši javnosti.

Zakon o gozdovih opredeljuje tri skupine funkcij: ekološke, socialne in proizvodne, znotraj teh skupin pa 17 funkcij gozdov. Zakon opredeljuje tudi, da se funkcije določi in ovrednoti v gozdnogospodarskem načrtu območja. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo nadalje določa podrobnejša navodila za določanje in ovrednotenje funkcij gozdov.

Območja s poudarjenimi funkcijami so območja gozdov, kjer so funkcije gozda različno poudarjene, imajo lahko različen pomen. Na isti površini je lahko pomembnih več funkcij gozda, njihov pomen pa se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti:

• 1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;
• 2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;
• 3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.

Večina gozdov ima hkrati pomembnih več funkcij, na primer v istem gozdu, ki ga lastnik uporablja za pridobivanje lesa, se lahko rekreiramo, ga obiskujemo s šolsko mladino, v njemu nabiramo gozdne sadeže.

Proizvodnja lesa in lesnih proizvodov

Les je temeljni obnovljivi naravni vir v Sloveniji. Gospodarske dejavnosti, povezane z lesom, so pomembne za zaposlovanje ljudi in prispevajo k BDP-ju države, pomembne so za ohranjanje poseljenosti in razvoj podeželja. Za gozdne posestnike je les vir oskrbe za kurjavo, vir prihodka, predstavlja pa tudi ekonomsko varnost, rezervo za »hude« čase. Les je naš najpomembnejši naravni gradbeni material in ključen element v verigi zelenega krožnega gospodarstva podeželj in mest. Številna gozdna rastišča v Sloveniji omogočajo veliko produkcijo visokokakovostnega lesa, na kar kažejo tudi vrednosti gozdnih lesnih sortimentov na vsakoletni licitaciji lesa. Manj kakovosten les se lahko uporablja za številne proizvode, kot so stebri, koli za vinogradništvo in ograje, lesena igrala in podobno.

Les slabše kakovosti se lahko uporablja za energetske namene v različnih oblikah, za individualno uporabo so najpogostejša drva. S pojmom lesna biomasa označujemo biomaso, ki jo uporabimo za energetske namene iz različnih virov, največ jo dobimo iz gozda. Biomaso uporabljamo v različnih oblikah, kot so drva, sekanci in peleti. Poleg individualnih kurišč so velik porabnik lesne biomase tudi sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB).

Les je pomemben tudi za tradicionalno gozdarsko dejavnost oglarjenja, ki je pomembna tako z vidika pridobivanja in prodaje oglja, kot tudi kot turistična ponudba kraja, kjer se izdelujejo kope.

V gozdovih, ki imajo poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo, lastniki gospodarijo skladno z gozdnogospodarskimi načrti, pri čemer je treba upoštevati gozdna rastišča, stanje gozdnih sestojev, cilje lastnikov gozdov, pa tudi morebitne druge pomene teh gozdov.

Pridobivanje drugih gozdnih dobrin

Gozd je vir nelesnih gozdnih proizvodov, med katerimi so najpomembnejši gobe, kostanj, borovnice, različno robidovje, jagodičevje, itd. V zadnjih letih na pomenu pridobivata dejavnosti čebelarstva in zeliščarstva, saj se ljudje vse bolj zavedajo dobrega vpliva naravnih proizvodov na zdravje. Narašča tudi uporaba gozdnih proizvodov v farmaciji in kozmetiki. Pri pridobivanju drugih gozdnih dobrin je treba upoštevati zakonske predpise glede dovoljenih količin, načina pridobivanja in drugih omejitev in pravil obnašanja v gozdnem prostoru.

Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin imajo tudi gozdni semenski objekti, pomembni za pridobivanja semenskega materiala ob upoštevanju določil Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu in drugih področnih podzakonskih aktov.

Lovnogospodarska funkcija

Dejavnost lova je pomembno orodje za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi, za zagotavljanje ugodnega stanja populacij divjadi in zavarovanih vrst. Hkrati je lahko pomembna kot samooskrba s hrano, lovskim družinam pa predstavlja tudi določen dohodek. Za pospeševanje lovnogospodarske funkcije so pomembni predvsem gozdovi v lovnih oborah, pa tudi predeli okoli rukališč, krmišč, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

Varovalna funkcija

Slovenija je alpska in izredno hribovita dežela. Gozdovi imajo zato pomembno funkcijo varovanja rastišč in njihove okolice pred erozijo, zemeljskimi in snežnimi plazovi, podori in usadi. Preprečujejo tudi poglabljanje pobočnih jarkov, premeščanje naplavin, zadržujejo drobni plovni material in ohranjajo rodovitnost gozdnih tal.

Ob naraščajočih ujmah v zadnjih letih (npr. poplave, hudourniki) se pomen varovalne funkcije gozdov krepi. V teh gozdovih so ukrepi (sečnja, negovalna in gojitvena dela, drugi ukrepi) usmerjeni k zagotavljanju in izboljševanju varovalnih učinkov gozdov. Varovalni učinek gozda se krepi s primerno strukturo sestojev, stalno pokrovnostjo tal, majhnimi vrzelmi, ki pa še omogočajo pomlajevanje, zaradi ekstremnih razmer so daljše proizvodne dobe ter čas obnove. V varovalnih gozdovih je treba še posebej paziti na ustrezno tehnologijo sečnje in spravila, ki obsega tudi ustrezen čas izvedbe del in izvajanje dodatnih del.

Hidrološka funkcija

Pitna voda je nepogrešljiv pogoj za kakovostno bivanje, čeprav njena oskrba postaja vse bolj ogrožena zaradi naravnih (npr. suše) in človeških dejavnosti (npr. onesnaženja). Gozdovi pomembno prispevajo k ohranjanju kakovosti vodnih virov, uravnavanju odtoka in ohranjanju zadrževalne sposobnosti tal za vodo. Za pridobivanje pitne vode so ključni gozdovi na vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih.

Stanje gozda bo v prihodnje izrednega pomena pri ohranjanju kakovosti in količine vodnih virov in oblikovanju vodnih režimov v povirjih. V vseh gozdovih, kjer sta poudarjeni 1. in 2. stopnja hidrološke funkcije, moramo prilagoditi režim gospodarjenja - naravi prijazna tehnologija, neoporečni stroji, uporaba biološko razgradljivih olj, prilagojena gradnja vlak. Na teh površinah je potrebno strogo spoštovati predpisane varstvene režime in vsak poseg v prostor skrbno proučiti.

Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti

Gozdovi so po površini največji ohranjen naravni ekosistem pri nas. So življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst in zato izjemno pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini. Zaradi svoje ohranjenosti in obsežnosti predstavljajo kos divjine, v kateri svoje okolje gradijo tudi velike zveri, kot so medved, volk in ris, zatočišče si najdejo številne ogrožene in redke rastlinske vrste. Gozdna tla, drevesa (še posebej debelo drevje) in odmrla drevesa v gozdu so življenjski prostor številnim vrstam, kot so ptice, žuželke, mahovi, lišaji, glive in podobno.

V vseh gozdovih pospešujemo biotsko raznovrstnost z vzpostavljanjem naravne drevesne sestave, uravnoteženega razmerja razvojnih faz, načrtnim puščanjem mrtve biomase. V gozdovih se izvajajo tudi ukrepi za izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali. Pomembni so še dodatni ukrepi, kot so ohranjanje in vzpostavljanje mreže ekocelic, kjer se sestoje prepušča naravnemu razvoju, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, prilagajanje časa in načina gospodarjenja zahtevam vrst na območjih redkih in ogroženih vrst in podobno. Za gozdove, ki so vključeni v območja Nature 2000 ali EPO, so predpisane posebne usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja posameznih vrst, ki jih je potrebno pri gospodarjenju z gozdovi upoštevati. Pri določanju usmeritev za gospodarjenje je ključno tudi sodelovanje z inštitucijami in organizacijami s področja varstva narave ter lastniki gozdov.

Na naravovarstveno pomembnih območjih je pomemben tudi nadzor, ki se izvaja glede na vsebino Zakona o ohranjanju narave, vključno z določili, s katerimi se ureja vožnja z vozili v naravnem okolju.

Klimatska funkcija

Gozdovi pomembno vplivajo na lokalno in globalno klimo. Zaradi podnebnih sprememb se njihov pomen za uravnavanje klimatskih razmer, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe izrazito povečuje. Gozdovi blažijo vetrove v krajini, zmanjšujejo hrup ter filtrirajo delce iz onesnaženega zraka in s tem izboljšujejo njegovo kakovost. V urbanih območjih je znan vpliv gozdov na blaženje temperaturnih ekstremov (toplotni otoki). Gozdovi lahko v teh območjih kar za nekaj stopinj znižajo temperaturo zraka in delujejo kot naravne klimatske naprave.

Gozdovi predstavljajo ponor ogljika, saj z rastjo vežejo iz zraka ogromne količine ogljika. Hkrati pa so gozdovi tudi skladišče ogljika, ki je vezan, ne samo v lesu, ampak tudi v gozdnih tleh, koreninah, listih in iglicah. Slovenija je podpisnica različnih evropskih dokumentov, na podlagi katerih se pričakuje, da gozdovi zagotavljajo določen delež ponorov ogljika. V območne gozdnogospodarske načrte 2021–2030 so se prvič vključili tudi ciliji in smernice, povezani z ogljikom.

Klimatska funkcija je najbolj pogojena s stabilnimi, zdravimi, na bolezni odpornimi gozdnimi sestoji, ki jih običajno označuje naraven, rastišču primeren gozd. Klimatsko funkcijo tako zagotavljamo z vsemi pomembnimi ukrepi za dvig stabilnosti in odpornosti gozdov. Ključno je, da ohranjamo površino gozdov s to funkcijo.

Zaščitna funkcija

Gozdovi na ogroženih območjih pomembno ščitijo prometnice (ceste, železnice), naselja in druge objekte pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter s tem zagotavljajo varnost bivanja in prometa.

V teh gozdovih veljajo podobne usmeritve za gospodarjenje kot v gozdovih z varovalno funkcijo. Dodatno se na teh območjih izvajajo še drugi ukrepi; na predelih pojavljanja skalnih podorov je za zaustavljanje sproženih delcev priporočljivo puščanje in ustrezno sidranje debel podrtega oziroma posekanega drevja pod primernim kotom glede na padnico. Na kritičnih mestih se po potrebi lahko izvede zaščita tudi z drugimi biotehničnimi ukrepi (npr. sadnja v kombinaciji z lesenimi pregradami, ograje pred padajočim kamenjem). Vrednost zaščitne funkcije gozda je neprecenljiva, strošek zagotavljanja pa bistveno nižji kot v primerih tehničnih objektov ali ekonomskih škod, ki bi lahko nastale, če gozda ne bi bilo.

Higiensko-zdravstvena funkcija

Gozdovi varujejo naše okolje pred različnimi oblikami onesnaženja (filtrirajo drobne škodljive delce, absorbirajo pline in preprečujejo širjenje aerosola). Gozdovi so tudi zelo dobra zvočna pregrada okoli prometnic in industrijskih objektov, ključna pa je njihova vloga v okolici naselij, bolnic in zdravilišč, kjer je pomembno, da je zrak čim bolj čist.

Higiensko-zdravstvena funkcija je najbolj pogojena s stabilnimi, zdravimi, na bolezni odpornimi gozdnimi sestoji, ki jih običajno označuje naraven, rastišču primeren gozd. To funkcijo tako zagotavljamo z vsemi pomembnimi ukrepi za dvig stabilnosti in odpornosti gozdov. Ključno je tudi, da ohranjamo površino gozdov s poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo.

Rekreacijska in turistična funkcija

Vse več ljudi zahaja v gozdove, bodisi zaradi rekreacije in preživljanja prostega časa, bodisi zaradi umika pred vse hitrejšim tempom vsakdana. V splošnem, še posebej pa v bolj mestnem okolju, gozdovi zato prispevajo k boljši kakovosti življenja in pozitivno vplivajo tako na fizično kot psihološko zdravje ljudi. Gozdovi v okolici turističnih krajev in znamenitosti so pomembni tudi zaradi razvoja turizma; po številnih učnih ali tematskih poteh se odvija tudi turistično vodenje.

Gozdove s poudarjeno rekreacijsko in turistično funkcijo je potrebno vzdrževati v takšnem stanju, da bodo privlačni za obiskovalce. V teh gozdovih so poleg vzdrževanja ustreznih gozdnih sestojev pomembni tudi gradnja in vzdrževanje rekreacijske infrastrukture, obveščanje in usmerjanje obiskovalcev. V zadnjih letih narašča pomen gorskega kolesarjenja, zato je ključno ustrezno umeščati to dejavnost v prostor, da se prepreči nesoglasja in negativne učinke na gozd. V gozdovih, ki so pomembni za rekreacijo in turizem, je obiska bistveno več kot v drugih gozdovih, več je tudi možnosti za nesoglasja med različnimi uporabniki in lastniki gozda. Zato je ključno sodelovanje med različnimi deležniki in spoštljiv odnos tako do lastnine kot do drugih obiskovalcev gozda.

Poučna funkcija

Gozdovi so odlična učilnica o naravi in hkrati izjemno okolje za razvoj otrok in vseživljenjsko učenje. So pomembni za ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Pomembno poučno funkcijo imajo gozdovi, ki se uporabljajo kot učni prostor (gozdne učilnice), gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

Pri pospeševanju poučne funkcije v gozdovih je ključno sodelovanje s šolami, vrtci, lokalno skupnostjo in drugimi strokovnjaki pri določitvi vsebin za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov; bodisi na občinskih, državnih parcelah ali v soglasju z lastniki gozdov urediti učilnice na prostem, tematske poti ter drugo izobraževalno infrastrukturo; ter poskrbeti za varnost obiskovalcev.

Raziskovalna funkcija

Raziskovalno funkcijo imajo gozdovi, v katerih poteka načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. To so zlasti gozdni rezervati in gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave, s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije.

Osnovne usmeritve za raziskovalno funkcijo zajema Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Opravljanje posameznih raziskovalnih ali izobraževalnih nalog je dovoljeno z odobritvijo ministrstva, po podanem mnenju Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave.

Varstvo naravnih vrednot

Gozdovi so pomembni tudi z vidika varovanja naravnih vrednot, to je varovanja redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot imajo gozdovi, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru.

Usmeritve za funkcijo varovanja naravnih vrednot izhajajo iz Naravovarstvenih smernic, ki jih pripravi Zavod RS za varstvo narave.

Varstvo kulturne dediščine

Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine imajo zlasti gozdovi, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja z gozdovi (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi).

Usmeritve za funkcijo varovanja kulturne dediščine izhajajo iz smernic, ki jih pripravi Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Estetska funkcija

Poudarjeno estetsko funkcijo imajo predvsem z estetskega vidika edinstveni gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti ter območjih kulturne krajine, v območjih krajinske pestrosti ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini.

Za pospeševanje estetske funkcije je pomembno ohranjati gozd v krajini, ohranjati zanimivosti v gozdnem prostoru, paziti na vtis, ki ga ima gozd v okolici objektov kulturne dediščine ali na območju poučne, rekreativne ali turistične funkcije ipd.

Obrambna funkcija

Poudarjeno obrambno funkcijo imajo gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, policijske, vojaške objekte. Gospodarjenje s temi gozdovi je prilagojeno funkciji obrambnega objekta.

Območja s poudarjenimi funkcijami gozdov, določena z območnimi gozdnogospodarskimi načrti, so prikazana na pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije, pod zavihkom funkcije gozdov. Na karti funkcij prikažemo območja s poudarjenimi funkcijami gozda kot ploskovne objekte, območja linijskih objektov (vodotoki, poti …) in točkovno locirane objekti (jame, vodni izviri…).

Karta funkcij je pomembno orodje za večnamensko gospodarjenje z gozdovi, saj opozarja na to, kje so neke posebnosti v gozdnem prostoru, ki jih moramo pri gospodarjenju bodisi upoštevati, ali so vredne posebnega varstva. Karta funkcij tudi opozarja, kje so gozdovi, katerih površino je zaradi različnega pomena treba ohranjati. Zato je pomemben argument gozdarske stroke v prostorskem načrtovanju. Zaradi spodbujanja javnega pomena gozdov s strani države je različna tudi stopnja sofinanciranja vlaganj v gozdove glede na stopnjo poudarjenosti funkcije gozda; stopnja sofinanciranja stroškov dela je tako največja, če je funkcija gozda poudarjena s 1. stopnjo.

S karto funkcij prikažemo različen pomen gozdov, zato predstavlja podlago za večnamensko gospodarjenje (določanje ciljev, usmeritev, ukrepov in omejitev za gospodarjenje), upošteva se jo tudi pri prostorskem načrtovanju na državni in lokalni / regionalni ravni.

Funkcije gozda so določene z Zakonom o gozdovih in podrobneje opredeljene v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Tehnična navodila za kartiranje funkcij gozdov so vključena v Navodila za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Pri izdelavi karte funkcij je treba upoštevati številne podlage s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine in upravljanja z vodami.

besedilo nad slikami