Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij

Slovenija je razdeljena na 14 gozdnogospodarskih območij (GGO), ki so zaokrožene ekosistemske celote, določene za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje ter spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora. Za vsako GGO v okviru javne gozdarske službe Zavod za gozdove Slovenije za 10-letno obdobje izdela gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja (GGN GGO), ki predstavlja strateški dokument za upravljanje gozdnih ekosistemov.

GGN GGO so strateški načrti, v katerih se opredeli večnamensko vlogo gozdov, trajnostno rabo gozdnih lesnih virov in ostalih funkcij gozdov ter koncept sonaravnega gojenja gozdov v posameznem GGO, določijo se izhodišča za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje gozdnih ekosistemov na podnebne spremembe.

Načrti predstavljajo pomembno orodje gozdarske politike in so ključen instrument za uresničevanje strateških usmeritev, zapisanih v Nacionalnem gozdnem programu. So ustrezen prostorski okvir za reševanje gozdnogospodarskih problemov in predstavljajo pomembno izhodišče za pripravo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGN GGE).

Pomembne naloge območnih načrtov so: opredelitev temeljnih gozdnogospodarskih upravljavskih problemov ter zasnova strategij za njihovo reševanje, opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in določitev izhodišč za odločitve o rabi gozdnega prostora. Opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in členitev prostora v območnih načrtih sta pomembni za zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in sodelovanje v prostorskem načrtovanju.

Pomemben del priprave GGN GGO je tudi vključevanje usmeritev, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije. Tako se zagotavlja vključevanje varstvenih ciljev s področij narave, voda ter kulturne dediščine v gospodarjenje z gozdovi, kar je skladno s sektorsko zakonodajo s področja varstva okolja.

Splošne strategije, usmeritve in okvirni ukrepi, zapisani v posameznem GGN GGO, se konkretizirajo in implementirajo v GGN GGE. Vsak GGN GGO tako predstavlja strateški okvir za pripravo GGN GGE.

V letih 2020 do 2023 je potekala obnova GGN GGO za obdobje 2021–2030. GGN GGO so bili prvič izdelani za obdobje 1971–1980, obnova GGN GGO 2021–2030 je torej že peta po vrsti. Proces priprave in sprejemanja območnih načrtov se je pričel z zbiranjem pobud lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti skladno s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo v novembru 2020 in je v celoti potekal v letih 2021 in 2022, priprave na območne načrte pa so se pričele že konec leta 2019.

Območni načrti so izdelani skladno z Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu, Zakonom o gozdovih, Zakonom o divjadi in lovstvu in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Metodologija izdelave načrtov je podrobneje opredeljena v Navodilih za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo.

GGN GGO 2021–2030 so izdelani na podlagi podatkovnih zbirk veljavnih GGN GGE, ki se posodabljajo na ZGS in hranijo na podatkovnem skladišču. Upoštevani so bili podatki o sestojih, odsekih in stalnih vzorčnih ploskvah GGN GGE s prvim letom veljavnosti med 2011 in 2020. Za izdelavo GGN GGO 2021–2030 so bili uporabljeni tudi različni prostorski in opisni podatki ostalih inštitucij in uporabnikov prostora.

Zaradi usklajevanja številnih interesov družbe do gozdov je participacija deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov zelo pomembna. Zato se je v postopek priprave aktivno vključila različna zainteresirana javnost (predstavniki lastnikov gozdov, zastopnikov upravljavcev lovišč, kmetijskega sektorja, služb za varstvo narave, služb za kulturno dediščino, sektorja za upravljanja z vodami, lokalnih skupnosti …).

Poleg formalno določene participacije deležnikov v okviru zbiranja pobud pred pričetkom izdelave načrta ter v okviru javne razgrnitve in javne predstavitve osnutka načrta so se v procesu izdelave pripravili dogodki, na katerih so lastniki gozdov in njihovi predstavniki (KGZS, ZLGS, ZVGP ...) ter ostali deležniki lahko aktivno sodelovali in prispevali k oblikovanju osnutkov območnih načrtov. V celotnem postopku izdelave in sprejemanja območnih načrtov je bilo tako organiziranih 73 dogodkov na nacionalni in regionalni ravni, na katerih je skupno sodelovalo preko dva tisoč predstavnikov različnih deležnikov.

Vzporedno s pripravo območnih načrtov je potekal tudi proces izdelave okoljskega poročila in dodatka za varovana območja (v nadaljevanju OP) v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Osnutek OP je bil skupaj z osnutki območnih načrtov obravnavan na seji Strokovnega sveta ZGS. Z vlogo za izdajo mnenja o ustreznosti OP in sprejemljivosti vplivov Območnih načrtov za obdobje 2021–2030 na okolje so bili OP in območni načrti poslani na takratno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Oba OP sta bila skupaj z območnimi načrti razgrnjena in predstavljena na javnih obravnavah.

Po zaključku javne razgrnitve so se območni sveti ZGS opredelili do pripomb, prispelih v času javne razgrnitve in javne obravnave načrtov. Območni načrti so bili, skladno z omilitvenimi ukrepi iz OP in utemeljenimi pripombami iz javne razgrnitve ter javnih obravnav, dopolnjeni in poslani v nadaljnji postopek sprejemanja območnih načrtov. Po izdaji odločb Ministrstva za okolje, podnebje in energijo o okoljski sprejemljivosti vseh GGN GGO in LUN LUO je 16. novembra 2023 Vlada Republike Slovenije sprejela GGN GGO za obdobje 2021–2030 (Uradni list 116/2023).

Slika: Postopek izdelave in sprejemanja gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij za obdobje 2021–2030

Zaradi epidemije korona virusa SarS-Cov-2 je bila v letih 2020 in 2021 večina participativnih aktivnosti izvedenih v digitalni obliki (obveščanje po spletu, zbiranje pobud, spletne predstavitve in delavnice, anketa za deležnike, odnosi z javnostmi). Proces izdelave in sprejemanja območnih načrtov je spremljala komunikacija z lastniki gozdov, ostalimi deležniki in javnostjo. Vzpostavljena je bila namenska spletna stran, na kateri so bila redno objavljena gradiva in novice o procesu. Proces je bil podprt z redno objavo novic na spletni strani in spletnih družbenih omrežjih.

Tekom izdelave in sprejemanja območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030 je bila vzpostavljena namenska spletna stran, na kateri smo redno objavljali gradiva in novice o procesu obnove območnih načrtov. Spletna stran, ki vsebuje: vsa poročila pomembnejših dogodkov v procesu izdelave GGN GGO 2021–2030 (uvodna predstavitev, zbiranje pobud, poročila vsebinskih delavnic …), osnutke GGN GGO 2021–2030, okoljsko poročilo z dodatkom na varovana območja narave, predloge GGN GGO 2021–2030 in pridobljena soglasja k načrtom, je dostopna na povezavi.

GGN GGO 2021–2030 vsebujejo opis GGO z orisom glavnih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, opis stanja ter razvoja gozdov (lesna zaloga, drevesna sestava, debelinska struktura in prirastek itd.), analizo preteklega gospodarjenja ter presojo gospodarjenja z vidika trajnosti, gozdnogospodarske cilje, temeljne strategije in usmeritve po posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi ter okvirno oceno ukrepov.

Sledi prikaz na enak način kot je prikazano spodaj po naslednjih sklopih.

Pri presoji gospodarjenja z gozdovi se glede na izbrane kriterije presoja izvedbo načrtovanih ukrepov v preteklem obdobju, trajnostno gospodarjenje in doseganje ciljev.

Cilji gospodarjenja določajo, kakšen je splošen pomen gozdov za družbo (lastnike gozdov, upravljalce, občine, ostalo zainteresirano javnost), so podlaga za določanje okvirnih prioritet pri gospodarjenju.

Območja s poudarjenimi funkcijami so pomembna za večnamensko gospodarjenje (prostorsko določanje pomena in usmeritev za zagotavljanje funkcij) in pri posegih v prostor.

S temeljnimi strategijami določamo vizijo/prioritete gospodarjenja z gozdovi v prihodnjem ureditvenem obdobju.

Usmeritve za gospodarjenje z gozdovi so konkretizacija strategij in za posamezna področja gospodarjenja določajo glavne načine ravnanja z gozdovi.

Okvirni ukrepi so kvantifikacija strategij in usmeritev.

Vsebine GGN GGO 2021–2030 za vsak načrt so predstavljene v načrtih za posamezne GGO (dodaj linke), pregledno na ravni Slovenije pa v Kompendiju.

Dne 16. novembra 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela GGN GGO za obdobje 2021–2030 (Uradni list 116/2023).

Vsi območni načrti so s kartnim gradivom dostopni na spletišču državne uprave (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/gozdnogospodarski-in-lovsko-upravljavski-nacrti-obmocij-2021-2030/).

Pripravljen je bil tudi kompendij za Slovenijo, ki vsebuje povzetek opisa stanja gozdov in oceno stanja populacij divjadi ter njihovega okolja; temeljne vidike gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo; ključne cilje in temeljne strateške usmeritve ter ukrepe. V dokumentu je opisan proces obnove območnih načrtov, izpostavljene so prednostne naloge in priporočila.

Kompendij - prenos

Druge publikacije:
Poljanec, A., Guček, M., Stergar, M., Gregorič, A., Simončič, T., Marenče, M., Baloh, T., Rantaša, B., 2022. Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030. Gozdarski vestnih 80: 8–9.