Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot

Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote (GGN GGE) je dokument, ki podrobneje usmerja razvoj gozdov v gozdnogospodarski enoti. Predstavlja načrt, ki na eni strani vsebuje bolj splošne usmeritve in na drugi strani konkretne ukrepe za ravnanje na ravni posameznih gozdnih sestojev. Izdelava GGN GGE temelji na podatkih o gozdovih, zbranih v okviru gozdne inventure s poudarkom na terenskem zbiranju podatkov.

V načrtu so opisani stanje gozdov in njihove razvojne težnje, kar vključuje tudi analizo uspešnosti preteklega gospodarjenja, določeni so cilji ter smernice in ukrepi za uresničitev postavljenih ciljev pri obravnavi gozda. Z načrti sta tako določena maksimalna višina možnega poseka, ki ga je dovoljeno posekati v 10 letih, in potreben obseg gojitvenih, varstvenih in drugih del. Načrti določajo tudi podrobnejše usmeritve po področjih dela ter podrobnejše usmeritve in ukrepe za zagotavljanje funkcij gozdov.

Slovenija je razdeljena na 230 GGE in za vsako GGE na Zavodu za gozdove Slovenije izdelamo načrt za obdobje 10 let ne glede na lastništvo gozdov. Vsako leto se obnovi približno 1/10 gozdnogospodarskih načrtov, kar pomeni, da za območje celotne Slovenije načrte obnovimo v 10 letih. Lastniki gozdov morajo gospodariti skladno z GGN GGE.

Razdelitev Slovenije na GGE je prikazana na pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije (povezava). Z vključeno izbiro objekta na zemljevidu lahko na pregledovalniku dostopamo do vseh trenutno veljavnih GGN GGE in si ogledamo tudi arhivske različice načrtov. Večina podatkovnih slojev na pregledovalniku izhaja iz podatkov, zbranih na terenu ob pripravi GGN GGE.

Proces izdelave GGN GGE se prične v letu pred začetkom veljavnosti, ko se povabi lastnike gozdov in javnost, da podajo pobude za GGN GGE, ki so v obnovi. Pobude se zbirajo med 1.3. in 31.5. Sledi obdobje zbiranja podatkov na terenu, ki traja do zimskih mesecev, ko potekata obdelava podatkov in pisanje načrta. V letu pred začetkom veljavnosti načrta morajo tako biti zbrani vsi podatki in pridobljene tudi smernice varstva narave, varstva kulturne dediščine in upravljanja z vodami, ki so smiselno vključene v osnutek GGN GGE. Za vsak načrt je treba pridobiti tudi odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje ni potrebna. Nato sledi javna razgrnitev in javna obravnava vsakega načrta, kamor so povabljeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost, ki lahko podajo pripombe na načrt, do katerih se mora opredeliti svet območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in jih vključiti v predlog načrta. Načrte po pridobitvi vseh potrebnih mnenj s pravilnikom sprejme minister, pristojen za gozdarstvo.

Pomemben del izdelave gozdnogospodarskih načrtov je določitev površin gozdov in tudi določitev zemljišč v zaraščanju. V skladu z Zakonom o gozdovih (11. člen) bodo vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot takšna določena v GGN GGE, v naslednjem obdobju določena kot gozd oziroma kot drugo gozdno zemljišče. Lastniki gozdov lahko dostopajo do ažurne baze območij v zaraščanju na pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije (povezava).

Postopek izdelave, sprejemanja in vsebina GGN GGE so določeni v Zakonu o gozdovih in podrobneje v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Pri izdelavi načrtov je treba upoštevati številne zakonske in podzakonske akte s področja gozdarstva (Pravilnik o varstvu gozdov, Pravilnik o gozdnih prometnicah), varstva narave, varstva kulturne dediščine in upravljanja z vodami.