Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Obnova 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega upravljanja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozd in ohranjena narava prispevata k prepoznavnosti države in odslikavata odnos družbe do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje gozdnih virov. Z gozdarskim načrtovanjem uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Konec leta 2020 in v letu 2021 bo potekala obnova območnih gozdnogospodarskih (GGN) in lovskoupravljavskih načrtov (LUN). Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih. Proces prenove načrtov se je začel z zbiranjem pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami ter z uvodno predstavitvijo procesa obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov.

Proces obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Zavod za gozdove Slovenije je v letu 2020 začel s pripravami na izdelavo območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov, ki bo v celoti potekal v letu 2021. Zaradi usklajevanja številnih interesov, ki jih družba od gozdov pričakuje je participacija deležnikov v postopku priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov zelo pomembna. Upoštevanje in vključevanje lastnikov gozdov, zastopnikov upravljavcev lovišč, kmetijskega sektorja in druge zainteresirane javnosti, kot so službe za varstvo narave, kulturne dediščine, upravljanja z vodami in lokalnih skupnosti je pomembno za uspešno načrtovanje in izvedbo načrtovanega. Participacija je formalno detajlno določena v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo in predvidena kot sestavni del postopka sprejemanja načrta v dveh delih zbiranje pobud lastnikov gozdov in druge zainteresirane javnosti pred pričetkom izdelave načrta, ter v okviru javne razgrnitve in javne predstavitve osnutka načrta.

V času zbiranja pobud bomo na ravni Slovenije izvedli predstavitev izdelave in sprejemanja območnih načrtov, kamor bodo povabljeni številni deležniki. Po koncu zbiranja pobud, predvidoma v januarju ali februarju, pa bo izdelana analiza prispelih pobud in smernic ter izvedena delavnica, na kateri bo predstavljen način upoštevanja pobud pri izdelavi območnih načrtov. V obdobju med marcem in junijem bodo na ravni posameznih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih območij organizirane delavnice po vsebinskih sklopih, kamor bodo povabljeni deležniki na lokalni ravni (gozdnogospodarskega območja oz. lovskoupravljavskega območja). V postopku, ki je predstavljen v spodnji shemi, je po določitvi osnutka na svetu ZGS formalno določena tudi javna razgrnitev in javna obravnava, v kateri lahko s pripombami sodelujejo tudi lastniki gozdov in druga zainteresirana javnost, vendar pa je pripombe v tej fazi izdelave območnih načrtov v načrt težje vključevati.

Proces obnove in sprejemanja območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Uvodna predstavitev procesa obnove 10-letnih območnih GGN in LUN

V sredo, 2. 12. 2020, je preko spletne konference potekala predstavitev procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Udeležence sta uvodoma nagovorila mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije in dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Sledile so predstavitve procesa obnove gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki ga je predstavil dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja ZGS za strokovne zadeve, in ključnih področij območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki so jih predstavili vodje strokovnih področij ZGS.

Več informacij, ogled predstavitev:

Strokovni sodelavci ZGS so na pisna vprašanja udeležencev odgovarjali že med predstavitvami, na koncu pa je sledila zaključna diskusija, v kateri so sodelovali predstavnice in predstavniki lastnikov gozdov, resornega ministrstva, lovskih družin, znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter drugi deležniki v procesu.

Predstavitve se je udeležilo preko 120 udeležencev, ki so bili glede na opravljeno anketo (N=66) večinoma zadovoljni. Udeleženci so predstavitev ocenili s povprečno oceno 4,5 (5 - 48 %, 4 - 48 %, 3 - 3 %), podobno je bilo z zadovoljstvom z možnostmi aktivnega sodelovanja v dogodku. 95 % udeležencev meni, da bo v procesu obnove dovolj možnosti za participacijo, 95 % se jih bo v proces tudi aktivno vključilo. Udeleženci so v komentarjih večinoma izrazili zadovoljstvo nad konceptom procesa obnove načrtov in pričakovanje, da bodo njihove pobude v načrtih upoštevane.

Zbiranje pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami

Zavod za gozdove Slovenije v proces priprave območnih načrtov vključuje tudi vso zainteresirano javnost oziroma deležnike, zavedajoč se pomembnosti participativnega pristopa pri oblikovanju ciljev. V ta namen je v času od 1. novembra do 31. decembra 2020 potekalo zbiranje pobud k območnim načrtom. Zanimanje je bilo izjemno, saj smo preko posebej za ta namen oblikovanega spletnega obrazca prejeli kar 148 odzivov 131 različnih deležnikov (nekateri deležniki so svoje pobude naslovili na več različnih območij). 57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovsko upravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Med deležniki so bile na prvem mestu nevladne organizacije (66) in fizične osebe (52), sledijo predstavniki lokalnih skupnosti (12) in pravne osebe (9) ter drugi (9). Med nevladnimi organizacijami so prevladovale lovske organizacije, društva zasebnih lastnikov gozdov in naravovarstvene organizacije ter med fizičnimi osebami zasebni lastniki gozdov. Velika večina odzivov je vsebovala po več konkretnih pobud. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo preko 300 različnih pobud.

Zavod je vse pobude skrbno proučil in jih razvrstil na 12 različnih tematskih področij: gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje s populacijami divjadi in njenim življenjskim okoljem, gospodarjenje z gozdovi v luči klimatskih sprememb, gozdno lesna veriga, naravovarstvena vloga gozda, gozdna pedagogika, funkcije gozdov, problematika škod od divjadi v gozdu in na kmetijskih površinah, gojenje in varstvo gozdov, gozdne prometnice in tehnologija, problematika nemira v gozdu in tujerodne rastlinske in živalske vrste. Vse pobude se ne nanašajo na območne načrte, ampak tudi na druga tematska področja, kot je na primer problematika velikih zveri, ki je v Sloveniji zelo izpostavljena tema. Po drugi strani določenih pobud ni mogoče uresničiti brez spremembe predpisov. Zavod bo v teh primerih pobude posredoval pristojnim organom.

Sistem in organiziranost gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja

Upravljanje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, pri čemer je gozdnogospodarsko načrtovanje pomembno orodje za uresničevanje temeljnih usmeritev glede rabe gozdov in hkrati pripomoček za sodelovanje z lastniki gozdov in različnimi javnostmi. Načrti so podlaga za izvajanje ukrepov v gozdnem prostoru. Zasnova gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja je opredeljena z Zakonom o gozdovih, Zakonom o divjadi in lovstvu ter s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Gozdnogospodarsko in lovskoupravljavsko načrtovanje v okviru javne gozdarske službe izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdnogospodarsko načrtovanje je hierarhično organiziran sistem na več ravneh in je zasnovan na ideji postopnega prehajanja iz splošnih, strateških usmeritev na ravni države do konkretnih ukrepov v sestoju. Strateške odločitve na nacionalni ravni, ki predstavljajo politiko gospodarjenja z gozdovi, so določene v Nacionalnem gozdnem programu. Gozdnogospodarski načrti so podlaga za adaptivno upravljanje gozdov in hkrati tudi pomembno orodje za zagotavljanje varstva narave in ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst na območjih Natura 2000.

Pomembno orodje za uresničevanje Nacionalnega gozdnega programa so območni gozdnogospodarski načrti (14 območij) in območni lovskoupravljavski načrti (15 območij), ki se vsakih deset let pripravljajo hkrati za celotno območje Slovenije. Posebnost območnih načrtov je hkratna obravnava gozdnogospodarskih vsebin in vsebin upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami, zato so ti načrti pomemben instrument gozdarske politike, zagotavljanja lovsko upravljavskih ciljev, pomembno pa prispevajo tudi k interesom drugih področij (naravovarstvo, kmetijstvo in razvoj podeželja). Pomembne naloge območnih načrtov so: opredelitev temeljnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih problemov ter zasnova strategije za njihovo reševanje, opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in določitev izhodišč za odločitve o rabi gozdnega prostora. Opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in členitev prostora v območnih načrtih sta pomembni za zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in sodelovanje v prostorskem načrtovanju.

Načrti za gozdnogospodarske enote (skupno jih je 231), ki se izdelujejo za obdobje 10 let, združujejo značilnosti okvirnega in podrobnega načrtovanja. Pomembna naloga teh načrtov je določitev možne stopnje rabe gozdov in potrebnih gojitvenih, varstvenih in ostalih del, ki so pomembni za zagotavljanje gozdnogospodarskih ciljev. Na ravni gozdnih odsekov in oddelkov izdelujemo najbolj podrobne gozdnogojitvene načrte, ki so namenjeni neposredni izvedbi ukrepov, tako da vključujejo že organizacijske vidike izvedbe del. Območnim načrtom so na področju lovsko upravljavskega načrtovanja hierarhično podrejeni letni načrti lovsko upravljavskih območij. Strateškim odločitvam dolgoročnih območnih načrtov o smereh upravljanja posameznih vrst divjadi pa tudi njihovega okolja v letnih (dvoletnih) načrtih sledijo konkretno in kvantitativno opredeljeni ukrepi (npr. višina odvzema divjadi). Z letnimi načrti lovišč se ukrepi predvideni za določeno lovsko upravljavsko območje številčno razdelijo po loviščih znotraj tega območja.

Hierarhična organiziranost celostnega načrtovanja gospodarjenja z gozdovi

Gozdni dialog

Gospodarjenje z gozdovi in njihovo rabo v Sloveniji skupaj z lastniki usmerjata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije kot vrhovna državna ustanova za področje gozdarstva in Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba. Z gozdovi se gospodari na podlagi načrtov gozdnogospodarskih območij, načrtov gozdnogospodarskih enot in gozdno gojitvenih načrtov. Gozdnogospodarske načrte izdelujejo pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki jih potrjuje minister, pristojen za gozdarstvo, oz. vlada. Ta naloga je določena v Zakonu o gozdovih in se v celoti financira iz proračuna Republike Slovenije. Načrti se izdelajo za vse gozdove, ne glede na lastništvo in ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

Lastnik gozda mora s svojim gozdom gospodariti v skladu z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom. Pravico ima sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrta. Potrebe, predlogi in zahteve lastnikov se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

Proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov poteka v okviru Gozdnega dialoga. Gozdni dialog je odprt dolgoročni dialoški proces, ki spremlja proces gospodarjenja z gozdovi in je namenjen vsem deležniko, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva. Gozdni dialog nudi v okviru partnerskih diskusij možnost za izmenjavo različnih stališč in oblikovanje dogovorov, za oceno problemov, kakor tudi oblikovanje rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Dialog poleg tega omogoča tudi povezovanje gozdno-politično relevantnih tematskih stališč z različnih področij v ti. module in s tem učinkovitejšo obravnavo aktualnih tem.