Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Delo z javnostmi

Zavod za gozdove Slovenije ozavešča javnost o gozdovih in gozdarstvu ter o pomenu ohranjanja narave.

Odnosi z javnostmi:

  • popularizacija gozdov, ki jo definiramo kot širjenje poljudnega znanja in informacij o gozdovih ter osveščanje javnosti o pomenu gozdov in je določena z zakonom o gozdovih. Izvajamo jo z različnimi dejavnostmi za različne ciljne skupine. V glavnem lahko razdelimo te dejavnosti na tiste, pri katerih so delavci ZGS v osebnem stiku z ljudmi (vodenje po gozdnih učnih, turističnih in naravoslovnih poteh, vodenje ekskurzij, razstave, predavanja, posveti, teden gozdov, okrogle mize in drugi dogodki), prispevki v medijih ter pisna gradiva, elektronska gradiva, videogradiva in internet,
  • obveščanje javnosti o delu ZGS ter o aktualnih zanimivih dogodkih v zvezi z gozdovi. Najbolj pogosto obveščamo javnost po javnih medijih (novinarske konference, sporočila za javnost, internet). Za obveščanje interne javnosti izdajamo interno glasilo in razvijamo intranet,
  • dajanje informacij javnega značaja - v skladu z določili Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, sprejetega v RS leta 2003, razvijamo prakso dajanja teh informacij, ki se tičejo dejavnosti ZGS,
  • poslovno komuniciranje z deležniki, ki so organizacije in ustanove, s katerimi ZGS sodeluje na formalni osnovi (predpisi, pogodbe) ali  na osnovi neformalnih medsebojnih interesov. Poslovno komuniciranje kot dejavnost odnosov z javnostmi teče na različne načine, od pisnega, elektronskega, telefonskega do raznih sestankov in posvetov.

Izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov:

  • individualno svetovanje lastnikom gozdov izvajamo predvsem v osebnem stiku med revirnim gozdarjem in lastnikom pri izbiri drevja za posek, pripravi letnega plana del v gozdovih, izdaji odločb za gozdnogojitvena dela in gozdnovarstvena dela in izdaji drugih odločb lastnikom gozdov. Opravljamo ga tudi po telefonu (brezplačna številka ZGS), elektronski pošti, na spletni strani ZGS in pisno z direktno pošto v obliki odgovorov na vprašanja lastnikov gozdov,
  • skupinsko izobraževanje lastnikov gozdov izvajamo s tečaji za gozdno tehniko, z delavnicami za gojenje in varstvo gozdov, s predavanji ali ekskurzijami za lastnike gozdov, študijskimi krožki, razstavami na sejmih in raznimi drugimi prireditvami,
  • izobraževanje s tiskanimi, elektronskimi in videogradivi,
  • izobraževanje po medijih (radio, televizija).

Razvoj podeželja in turizma v gozdu

Z izobraževanjem lastnikov gozdov, upravljanjem gozdnih učnih, naravoslovnih in turističnih poti, s študijskimi krožki in vzpodbujanjem povezovanja lastnikov gozdov je ZGS dejaven tudi na področju razvoja podeželja in turizma v gozdu in gozdnem prostoru.

Mestni gozdovi

V urbanem okolju izvajamo popularizacijo gozdov in gozdarstva predvsem v mestnih gozdovih, in sicer z vzpodbujanjem administrativne ter infrastrukturne ureditve mestnih gozdov ter interpretacijo gozdov, narave in gospodarjenja z gozdovi za socialne funkcije. V okviru oddelka sta imenovani delovni skupini za razvoj podeželja in mestne gozdove.

Študijski krožki v Zavodu za gozdove Slovenije

Študijski krožki so oblika izobraževanja odraslih in aktivnosti v majhnih skupinah 5 do 12 udeležencev, ki jih vodijo usposobljeni mentorji. V tujini, na Švedskem in v ZDA, delujejo že okrog 100 let. V Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) smo začeli razvijati študijske krožke, da bi z njihovim delom prispevali k razvoju podeželja in izobraževanju lastnikov gozdov.

Prvi mentorji so se usposobili v letu 1999, prvi študijski krožki pa so začeli delovati leta 2000. Mentorje študijskih krožkov v Sloveniji izobražuje Andragoški center Slovenije, kjer bodoči mentorji dobijo tudi licenco za to delo. Na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj lahko rečemo,  da je treba ta način dela pri razvoju podeželja nadaljevati in popularizirati. Študijski krožki so pokazali učinkovitost tudi pri razvoju med generacijskega sožitja, ker se v njih srečujejo in uspešno sodelujejo ljudje zelo različnih starosti, kar je za našo družbo v celoti, posebno pa na podeželju, izredno pomembno, saj se Slovenci kot populacija pospešeno staramo.