Preskoči na vsebino
Iskanje EN Dostopnost
Navigacija
Delovna področja

Upravljanje zavarovanih živalskih vrst

V Sloveniji je na seznamu zavarovanih 389 živalskih vrst, 34 redov in 17 rodov živali (seznam vseh vrst na povezavi: https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/35324866). Upravljanje z zavarovanimi živalskimi vrstami v Sloveniji spada v pristojnost Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je na Zavod za gozdove Slovenije deloma preneslo nekatere pristojnosti na področju upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Zavod za gozdove Slovenije je tako odgovoren za:

  • oglede in ocene škod, ki jih zavarovane živalske vrste povzročijo na človekovem premoženju,
  • terensko svetovanje glede vzpostavitve zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja pred zavarovanimi vrstami,
  • kontroliranje pravilnosti uporabe sofinanciranih zaščitnih sredstev za varovanje premoženja pred zavarovanimi vrstami,
  • pripravo strokovnih mnenj za izvedbo ukrepa odvzema zavarovanih prostoživečih živalskih vrst iz narave,
  • izvajanje monitoringov velikih zveri.

Na Zavodu za gozdove Slovenije se največ ukvarjamo z upravljanjem velikih zveri, med katere spadajo rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in evrazijski ris (Lynx lynx). Za njihovo upravljanje je v prvi vrsti ključno dobro poznavanje vrste in spremljanje njihove razširjenosti, zato izvajamo monitoringe vseh treh velikih zveri ter ob končanem monitoringu pripravimo poročilo o stanju populacije. Ključni podatki temeljijo na analizah neinvazivno pridobljenih genetskih vzorcih (iztrebki, dlake, urin…) in zbiranju podatkov o prisotnosti vrste. Poleg teh so v pomoč tudi metode kot je štetje na stalnih števnih mestih pri monitoringu medveda, howling oz. izzivanje tuljenja pri monitoringu volka in uporaba avtomatskih kamer ter spremljanje s telemetričnimi ovratnicami pri monitoringu risa.

Velike zveri so pri nas ene glavnih krovnih vrst, zato so deležne večje pozornosti. Že vrsto let smo aktivni na področju izvajanja različnih projektov, ki se ukvarjajo z varstvom velikih zveri, njihovim učinkovitem upravljanju in blaženju konfliktov med velikimi zvermi in lokalnimi prebivalci. Zavod za gozdove Slovenije trenutno sodeluje pri naslednjih projektih, ki so povezani z upravljanjem velikih zveri in blaženjem konfliktov:

Zaključeni projekti na področju upravljanja z velikimi zvermi:

Velike zveri

Upravljanje z zavarovanimi živalskimi vrstami spada v pristojnost Ministrstva za naravne vire in prostor.

Rjavi medved
(Ursus arctos)
  • Sistematika. Spada v družino medvedov, zaradi hoje po celem podplatu ga uvrščamo med podplatarje.
  • Telesne značilnosti. V dolžino lahko samci zrastejo do dobrih 250 cm in samice do 200 cm. Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo lahko tudi čez 300 kg.
  • Prehrana. Medvedi so vsejedi. Hranijo se z gozdnimi plodovi, glivami, podzemnimi in nadzemnimi deli rastlin, nevretenčarji, glodavci in mrhovino.
  • Način življenja. Živijo samotarsko življenje. Večinoma se gibljejo ponoči, čeprav ga lahko pogosto opazimo tudi podnevi.
  • Razmnoževanje. Parjenje poteka od aprila do junija. V tem času se medvedka do trikrat goni. Brejost traja 7 do 9 mesecev, praviloma polegajo mladiče vsako drugo leto. Samice januarja ali februarja skotijo 1 do 4 mladiče, ki tehtajo dobrega pol kilograma.
  • Monitoring. Izvaja se vsakih 8 let, doslej v letih 2007, 2015 in 2023. Rezultati preteklih monitoringov so dostopni na spletni strani: https://dinalpbear.eu/sl/domov/
  • Zanimivost. Zimo medvedi prespijo, vendar pri tem ne gre za pravo zimsko spanje oz. hibernacijo. Temperatura se jim med spanjem spusti le za 2°C, veliko bolj opazno je zmanjšanje srčnega utripa. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Miruje lahko več mesecev in se med tem ne hrani in ne pije.
Volk
(Canis lupus)
  • Sistematika. Spada v skupino psov.
  • Telesne značilnosti. Odrasli volkovi v povprečju tehtajo 30 do 40 kg, samice so približno 20 % lažje kot samci. Od psa se volk razlikuje po ozkih prsih in dolgih okončinah z velikimi tacami, močnem vratu, močni lobanji ter zelo močnih, dobro razvitih zobeh. Gobec je koničast, oči nekoliko poševne, uhlji razmeroma veliki in pokončni. Rep imajo povešen in dolg približno tretjino dolžine trupa. Kožuh je po navadi sivkast z rumeno-rjavimi odtenki.
  • Prehrana. Volkovi so mesojede živali, ki preferirajo parkljarje (jelenjad, srnjad, gamsi, mufloni in divji prašiči). Prehrana se lahko glede na dostopnost razlikuje lokalno in sezonsko.
  • Način življenja. Več osebkov živi v tropu ali krdelu, ki jih vodita vodilen samec in samica. Svoj teritorij po potrebi branijo ter ga stalno markirajo z uriniranjem, izločanjem iztrebkov in oglašanjem. Običajno je v tropu 2 do 10 volkov, odvisno od gostote populacije, letnega časa, dostopnosti plena in poseganja človeka v populacijo. Pri volku lahko zaznamo vsakoletno dinamiko vzpostavljanja novih tropov in razpadanju starih.
  • Razmnoževanje. Razmnožujejo se enkrat letno. Parjenje poteka med januarjem in marcem (v Alpah običajno marca). Velikost legla je običajno od tri do šest mladičev.
  • Monitoring. Praviloma se monitoring volka v Sloveniji izvaja vsako ali vsako drugo leto. Rezultati preteklih monitoringov so na voljo na spletni strani: https://www.volkovi.si/?page_id=63
  • Zanimivost. Volkovi so teritorialne živali, ki svoje ozemlje aktivno branijo pred sosednjimi tropi, zato je številčnost tropov na območju omejeno in ne more eksponentno rasti.
Evrazijski ris
(Lynx lynx)
  • Sistematika. Spada v družino mačk.
  • Telesne značilnosti. Ris v dolžino meri med 80 in 130 cm, samice tehtajo 15 do 21 kg, samci so v povprečju 3 kg težji. Ima kratek, 10 do 30 cm dolg rep. Glava je kratka in široka. Noge ima dolge, sprednje izrazito krajše od zadnjih. Kožuh je pegast, razporeditev peg je individualno specifična.
  • Prehrana. Lovijo iz zasede, pri čemer se zanaša na vid in sluh. Glavni plen so srnjad, jelenjad, divji prašiči, gamsi, jazbeci, damjaki ter nekateri drugi mali sesalci.
  • Način življenja. Razen v času parjenja je samotar. Posamezni osebki vzpostavijo teritorij, ki se praviloma znotraj istega spola osebkov ne prekrivajo.
  • Razmnoževanje. Parjenje se začne februarja ali marca, po 70-74 dnevih brejosti risinja skoti 2-3 mladiče, izjemoma tudi do 5.
  • Monitoring. Tekom projekta LIFE Lynx se je monitoring izvajal vsako leto. Rezultati preteklih monitoringov so dostopni na spletnih straneh: https://www.lifelynx.eu/reports/?lang=sl in https://www.lifelynx.eu/category/novice/monitoring-sl/?lang=sl
  • Zanimivost. Ris je v Sloveniji v preteklosti že izumrl, ponovno je bil naseljen leta 1973. Od takrat je bilo do danes vloženega veliko truda za vzdrževanje stabilne populacije.

Zakonodaja, ki opredeljuje upravljanje z zavarovanimi vrstami v Sloveniji in določanje pristojnosti za upravljanje z njimi:

Zakon o ohranjanju narave – ZON: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600. 
Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386.
Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19.

Zakon o divjadi in lovstvu – ZDLov-1: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3780.
Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr., 44/22 in 158/22.

Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.
Uradni list RS, št. 74/05.