Vrste divjadi

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev ter v družino jelenov.
• Telesne značilnosti. Doseže do 25 kg telesne mase. Samec (srnjak) ima razmeroma kratko rogovje, ki mu odpade vsako leto v jesenskem času in mu ponovno zraste do naslednje pomladi.
• Prehrana. Drevesni in grmovni popki, razna zelišča, drevesni plodovi in poljščine. Po načinu prehranjevanja je izbiralec.
• Način življenja. Večji del leta živi samotarsko življenje na svojih teritorijih, v zimskem času pa se združuje v trope.
• Razmnoževanje. Parjenje (prsk) poteka od julija do avgusta. Značilnost srnjadi je zadržana brejost (embriotenija), t. j. obdobje, ko oplojeno jajčece nekaj mesecev miruje in se zarodek ne razvija (prilagoditev, da poleganje poteka v obdobju, ko je v okolju najboljša prehranska ponudba – maja in junija). Srna navadno poleže 1-3 mladiče.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev ter v družino jelenov.
• Telesne značilnosti. Samec lahko tehta do 250 kg, samica (košuta) pa do 150 kg. Samec (jelen) ima rogovje, ki se mu z leti veča, največjo velikost pa navadno doseže, ko je jelen star več kot deset let. Rogovje mu odpade vsako pomlad in mu ponovno zraste do poletja.
• Prehrana. Hrani se predvsem s travami in drugo hrano rastlinskega izvora. Jelenjad (drugo ime za navadnega jelena) zelo rada objeda gozdno mladje (zlasti jelko, gorski javor, jerebiko in nekatere druge vrste) ter lupi skorjo mladih dreves (najpogosteje smreko).
• Način življenja. Jeleni so čredne živali. Košute s teleti in lanskimi teleti (imenujemo jih junice oz. lanščaki) tvorijo svoje črede, katerim se večkrat priključijo posamezni mlajši jeleni. Samci se pozimi združujejo v svoje trope ali pa so samotarji. Tropi jelenov razpadejo jeseni, v začetku parjenja.
• Razmnoževanje. Parjenje (ruk) poteka v septembru, ko si samci v medsebojnih bojih poskušajo pridobiti čim več košut. Košuta je breja 230–240 dni, med majem ali junijem pa skoti praviloma le eno tele.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev ter v družino jelenov.
• Telesne značilnosti. Samec doseže med 50 in 80 kg, samica le pol toliko. Za damjaka je značilna velika spremenljivost v barvi dlake (od sive z belimi pikami do črne, rjave ali bele barve). Imenujemo ga tudi jelen lopatar zaradi značilne lopataste oblike rogovja. Samec (jelen) ima rogovje, ki se mu z leti veča, največjo velikost pa navsdno doseže, ko je jelen star več kot osem let. Rogovje mu odpade vsako leto spomladi in mu ponovno zraste do poletja.
• Prehrana. Najpogosteje se hrani s travo, listjem in gozdnimi plodovi, odvisno od letnega časa in rastlinja, ki je na voljo.
• Način življenja. Je tujerodna vrsta; na več lokacij po Sloveniji je bil naseljen po 2. svetovni vojni. Ima veliko sposobnost prilagajanja na novo okolje, precejšnja je tudi njegova odpornost proti zajedavcem in boleznim.
• Razmnoževanje. Parjenje (ruk) poteka v septembru in oktobru. Samica med majem in junijem skoti navadno eno tele.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in neprežvekovalcev ter v družino in rod svinj.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže od 70 do 250 kg telesne teže. Telo pokriva močna ščetinasta dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. Mladiči so svetlo rjavi z značilnimi vzdolžnimi progami.
• Prehrana. Je vsejed, večino prehrane pa predstavljajo podzemni deli rastlin in plodovi. V zemljo rije v iskanju živalske hrane (npr. ličinke majskega hroška) pa tudi zaradi gomoljev rastlin.
• Način življenja. Samice (svinje) in mlade živali se združujejo v trope, ki lahko štejejo do 30 živali. Odrasli samci (merjasci) so samotarji. Tropu se približajo le v času parjenja.
• Razmnoževanje. Parjenje (bukanje) navadno poteka novembra in decembra. Brejost traja od 15 do 17 tednov. Med marcem in majem svinja skoti do 10 mladičev. Lahko se pari tudi z domačim prašičem.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev, družino votlorogov ter rod koz.
• Telesne značilnosti. Doseže do 30 kg telesne mase. Samec (kozel) in samica (koza) imata črno rogovje (roglje), ki raste celo življenje, razen v zimskem času, ko se rast ustavi. Poleti ima dlako rjave barve, od jeseni do pomladi temno rjave oz. črne barve.
• Prehrana. Hrani se s travami in ostalo hrano rastlinskega izvora.
• Način življenja. Koze s kozliči se navadno združujejo v trope, spolno zreli kozli pa se tem tropom pridružijo le v času parjenja. Kozli vzpostavijo teritorije, ki jih branijo pred drugimi osebki istega spola.
• Razmnoževanje. Parjenje (prsk) poteka med oktobrom in decembrom. Brejost traja od 25 do 27 tednov. V maju koza skoti enega ali dva, izjemoma lahko tudi tri kozliče.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev, družino votlorogov ter rod koz.
• Telesne značilnosti. Doseže med 25 in 90 kg telesne mase. Oba spola imata razvito rogovje, vendar je to pri samcu (kozlu) daljše in močnejše kot pri samici (kozi). Rogovje raste in se podaljšuje celo življenje, razen v zimskem času, ko se rast ustavi.
• Prehrana. Hrani se s travami in ostalo hrano rastlinskega izvora.
• Način življenja. Čez leto živijo samice z mladiči v skupinah po 10 do 20 živali, samci pa so samotarji, ali pa se združujejo v manjše skupine. Samicam se pridružijo v času parjenja.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka med decembrom in januarjem. Brejost traja od 20 do 22 tednov. Koza skoti enega ali dva, izjemoma tudi tri kozliče. Lahko se pari tudi z domačo kozo.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v skupino parkljarjev in prežvekovalcev, družino votlorogov ter rod ovc.
• Telesne značilnosti. Doseže lahko med 20 in 50 kg telesne mase. Samec (oven) ima pozimi na spodnji strani vratu daljšo dlako, ki jo imenujemo griva, na sredini hrbta in ob straneh pa belo obarvano liso (sedlo). Poznamo tudi temno obarvane (skoraj črne) ovne brez sedla. Rogovje ima oven (imenujemo ga polži), izjemoma tudi ovca (praviloma manjše rogovje do 10 cm). Rogovje raste in se podaljšuje celo življenje, razen v zimskem času, ko se rast ustavi.
• Prehrana. Najpogosteje se hrani s travo, listjem in gozdnimi plodovi; odvisno od letnega časa in rastlinja, ki je na voljo. Na zimske razmere ni dobro prilagojen, zato ga lovci pogosto hranijo hrano na zimskih krmiščih.
• Način življenja. Je tujerodna vrsta in je bil na različne lokacije v Sloveniji naseljen po 2. svetovni vojni. Je družabna žival, ki živi v tropih. Izjema so stari ovni, ki so lahko samotarji.
• Razmnoževanje. Parjenje (mrk) poteka med oktobrom in novembrom (lahko tudi decembra). Po petih mesecih samica skoti eno ali dva jagnjeta.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red zveri; uvrščamo jo med male zveri om v družino psov.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 10 kg telesne mase. Kožuh ima značilne rdečkaste barve, rep je dolg in košat. Zadnja stran uhljev in spodnji del tac so obarvani črno.
• Prehrana. Osnovno prehrano predstavljajo glodavci, hranijo pa se še z zajci, pticami, mrhovino, ribami, žabami, raki, polži, žuželkami, ličinkami in sadjem.
• Način življenja. Živi samotarsko življenje, razen v času poleganja in vzgoje mladičev.
• Je teritorialna vrsta – na ta način zagotovi, da na določenem območju ni preveč lisic, ki imajo na ta način zadosti hrane. Samice lisic so navadno manj teritorialne kot samci. Lisice so v našem okolju glavni prenašalec stekline.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka med januarjem in marcem. Mladiči, ki jih je v leglu od 1 do 10, se skotijo pod zemljo v pomladanskem času. Lisice najpogosteje naselijo zapuščene jazbine, lahko pa izkopljejo svoje podzemno domovanje imenovano lisičina.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red zveri in družino psov.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival povprečno doseže med 10 in 12 kg telesne mase. Kožuh je obarvan podobno kot pri volku, le z več oranžnih in svetlo rjavih odtenkov. Blazinici prvih dveh prstov sta zraščeni. Ima kratek rep in svetlejšo liso na spodnji strani vratu.
• Prehrana. Je prehranski oportunist oziroma vsejed. Pleni manjše sesalce do velikosti srne, ptice, plazilce, dvoživke, žuželke, uživa pa tudi mrhovino in rastlinsko hrano, predvsem sadje.
• Način življenja. Živijo v parih, ki si ustvarijo teritorialno družinsko skupino (starša in mladiči – potomci). Svoje teritorije označujejo z uriniranjem, iztrebljanjem in značilnim tuljenjem. Na območje Slovenije se je razširil po naravni poti in Grčije in Bolgarije, prvi dokazi o prisotnosti te vrste pa so iz sredine 20. stoletja.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka v zimskem času. Samica ima lahko 1 leglo na leto, mladiči pa se skotijo med aprilom in majem. V leglu je lahko od 2 do 8 mladičev.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red zveri in družino psov.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 8 kg telesne mase. Kožuh ima črno rjave barve z dolgo dlako. Obrazna maska je črna, noge in rep pa imajo črne črte.
• Prehrana. Je vsejed; hrani se sadjem, žuželkami, nevretenčarji, včasih tudi z majhnimi sesalci in ptiči. Je oportunist (hrani se s tistim, kar ima na razpolago), hrano išče pri tleh, sposoben pa je splezati tudi na drevo.
• Način življenja. Je monogamna žival, saj se vez med samcem in samico ohrani vse življenje. Par si deli teritorij ter skupaj skrbi za mladiče. S teritorija, katerega velikost je odvisna od količine hrane, preganjata vsiljivce. V Sloveniji se pojavlja zelo redko (le občasno) in je tujerodna vrsta.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka zgodaj spomladi. V brlogu, ki pa prevzame od jazbecev ali lisic, skoti samica do 9 mladičev.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red zveri; uvrščamo jo med male zveri in v družino kun.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 2 kg telesne mase. Smrček imajo praviloma svetlejše rdečkaste barve. Blazinic stopal nima nikoli poraščenih z dlačicami (za razliko od kune zlatice). Ima značilno belkasto liso pod grlom.
• Prehrana. Hrani se z voluharicami, mišmi, podganami, žabami, kuščarji, žuželkami in pticami pa tudi z rastlinsko hrano. Delež rastlinske hrane je precej večji kot pri kuni zlatici.
• Način življenja. Živi samotarsko življenje. V poletnem času lahko zapusti svoje območje gibanja in se seli na dolge razdalje. Njeno teritorialno vedenje se navadno okrepi med obdobjem parjenja in vzreje mladičev.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka v juliju in avgustu, izjemoma tudi v januarju in februarju. Za to vrsto je značilna odložena implantacija. To pomeni, da se oploditev sicer zgodi kmalu po parjenju, vendar se zarodek ne ugnezdi takoj v maternično steno, temveč nekaj časa miruje v maternici. Mladiči se neglede na čas parjenja skotijo v aprilu ali maju.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red zveri; uvrščamo jo med male zveri in v družino kun.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 2 kg telesne mase. Smrček ima praviloma črn, sivo črn ali temno rjav. Blazinice stopal ima poraščene z dlačicami. Ima značilno rumenkasto liso pod grlom.
• Prehrana. Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in gozdnimi sadeži. Delež rastlinske hrane je precej manjši kot pri kuni belici.
• Način življenja. Živi samotarsko življenje in se veliko seli. V nekem okolju se ustali v času vzreje mladičev. Prilagojena je na plezanje in drevesni način življenja, naseljuje dupla visoko nad tlemi.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka v juliju in avgustu. Za to vrsto je značilna odložena implantacija. To pomeni, da se oploditev sicer zgodi kmalu po parjenju, vendar se zarodek ne ugnezdi takoj v maternično steno, temveč nekaj časa miruje v maternici . Mladiči se ne glede na čas parjenja skotijo v aprilu ali maju.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v družino zajcev in kuncev.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival doseže telesno maso do 5 kg. Ima izrazito dolge uhlje ter značilno obarvanost kožuha z belimi, sivimi in rjavi odtenki.
• Prehrana. Hrani se z zelenimi deli rastlin. Svoje mehke iztrebke bogate s hranili lahko ponovno zaužije (koprofagija), kar mu omogoča, da ponovno izkoristi hranila, ki so bila v prvotno zaužiti hrani slabo prebavljena in absorbirana.
• Način življenja. Živi samotarsko življenje in si vzpostavi svoj teritorij. Predvsem samci branijo teritorij pred drugimi samci.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka pozimi, višek je v januarju. Samica (zajklja) lahko koti do 4- krat na leto. Zajklja ima t. i. dvorogo maternico; če so bila jajčeca oplojena samo v eni veji maternice, so lahko še pred porodom oplojena tudi jajčeca v drugi veji. Tako nosi zajklja zarodke različne starosti (superfetacija). Brejost traja 42 dni, v leglu pa je 1–6 mladičev, ki se skotijo odlakani.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red glodavcev in družino veveric.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 8 kg telesne mase. Kožuh ima sive in bele barve s črnima obrobama okrog oči, rep pa dolg in košat.
• Prehrana. Je rastlinojed, hrani se z zelenimi deli rastlin, podzemnimi deli rastlin in semeni.
• Način življenja. Živi v družinskih skupnostih, ki štejejo od 3 do 15 živali. Je monogamen, zato so v družinski skupnosti starši in mladiči do spolne zrelosti. Meje svoje skupnosti označujejo z izločki žlez in jih branijo pred vsiljivci. V zemljo si izkopljejo rove, v katerih prenočujejo, prezimijo in se skrivajo pred plenilci. Zimo prespijo. Ob nevarnosti z glasnim piskom opozorijo vso skupnost.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka zgodaj spomladi, takoj ko se prebudi iz zimskega spanja. Samica koti v podzemnem rovu po 34 dneh brejosti, navadno pa skoti med 2 in 7 golih ter slepih mladičev.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red glodavcev in družino polhov.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 250 g telesne mase. Kožuh ima sive do rumenkasto rjave barve. Ima kratek rep.
• Prehrana. Hrani se s plodovi in semeni, občasno lahko tudi z glivami. V Sloveniji je uspešnost prezimovanja odvisna od zadostne količine podkožne tolšče, ki je povezana s količino razpoložljivega žira, želoda in podobno. Hrane ne skladišči.
• Način življenja. navadno prezimuje v zemlji, v kraških jamah ali v drevesnih duplih. V Sloveniji gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, iz hibernacije pa se navadno prebudijo aprila. Populacijske gostote iz leta v leto močno nihajo, na kar vpliva predvsem obrod bukve in količina razpoložljivega žira.
• Razmnoževanje. Parjenje poteka zgodaj spomladi. Samica koti enkrat na leto od 2 do 7 mladičev; obdobje kotitve pa je lahko razvlečeno čez vse poletje.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red glodavcev.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 12 kg telesne mase. Ima močno, robustno telo in dolg rep. Na zadnjih stopalih ima plavalno kožico. Kožuh je rjave barve. Vidni so tudi zobje sekalci, ki so izrazito oranžne barve.
• Prehrana. Je rastlinojed; hrani se z vodnimi in obvodnimi rastlinami, listi, stebli, koreninami in tudi lubjem.
• Način življenja. So socialne (družabne) živali, ki se združujejo v skupine. Živijo v oz. ob vodi. Nutrija je v Sloveniji tujerodna vrsta. Osebki so pobegnili s farmske reje in ob nekaterih vodotokih z leti oblikovali kolonije, ki se širijo vzdolž vodotokov.
• Razmnoževanje. V ugodnih razmerah se lahko pari vse leto in ima več legel s po 4 ali 5 mladiči.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v red glodavcev in družino hrčkov.
• Telesne značilnosti. Odrasla žival lahko doseže do 2 kg telesne mase. Ima dolg rep, ki je bočno sploščen. Ima gosto in volnato podlanko, ki jo pokriva dolga resasta dlaka. Kožuh je rdečkaste in sive barve.
• Prehrana. Hrani se predvsem z rastlinsko hrano, uživa pa tudi živalsko hrano kot so raki, školjke in priložnostno tudi ribe.
• Način življenja. Živi v in ob vodi. Je dobra plavalka. V brežine vodotokov ali stoječih voda izkoplje podzemne rove, ki jih uporablja za počitek, kotitev in zavetje pred nevarnostjo. V Sloveniji velja za tujerodno vrsto.
• Razmnoževanje. Pari se lahko večkrat na leto. Brejost samic traja med 30 in 47 dni, skoti pa od 2 do 14 mladičev.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic in red ter družino rac.
• Telesne značilnosti. Pri tej vrsti je značilen spolni dimorfizem saj se samec in samica izrazito razlikujeta po obarvanosti; medtem ko je samec (racman) pisanih barv, je samica pretežno enobarvna. Odrasel samec lahko doseže do 1,7 kg, samica pa do 1,4 kg telesne mase.
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano (trave, alge, semena trstike, različni deli rastlin, školjke, rakci, male ribe, vodni polži, žuželke in njihove ličinke). Pri iskanju hrane lahko preleti do nekaj kilometrov dolge razdalje.
• Način življenja. Je zelo dobra letalka, premika pa se tudi s plavanjem in hojo. Uvrščamo jo med monogamne vrste, čeprav se nemalokrat zgodi, da samec po oploditvi išče še druge samice za paritev.
• Razmnoževanje. Pari se v februarju in marcu, do meseca maja pa samica znese od 7 do 17 jajc, ki jih vali 28 dni. Ko se mladiči izvalijo, jih raca hitro odpelje v vodo.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic, red kur in družino poljskih kur.
• Telesne značilnosti. Pri tej vrsti je značilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da se samec in samica izrazito razlikujeta po velikosti in obarvanosti. Odrasel samec lahko doseže do 2 kg, samica pa do 1,2 kg telesne mase.
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano kot so semena, plodovi, popki, poganjki, listi, cvetovi, različne žuželke in njihove razvojne oblike, polži, gliste, manjše žabe in plazilci.
• Način življenja. Fazan se večinoma premika po tleh, saj izredno dobro teče. Leti hitro, vendar na krajše razdalje, saj ga letenje hitro utrudi. Je poligamna vrsta, kar pomeni, da se samec pari z več samicami. Najmočnejši samci si uspejo priboriti najboljše teritorije in s tem tudi več samic. Na območju Slovenije se je fazan pojavil v času rimskega imperija, njegova številčnost pa se je zelo povečala po drugi svetovni vojni, ko se je razširil skoraj po vsej Sloveniji, razen v predelih višjih nadmorskih višin.
• Razmnoževanje. Parij se spomladi. V maju pa fazanka znese v preprosto gnezdo (jamico) na tleh do 18 jajc, ki jih vali 24 dni. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega in včasih še tretjega. Za mladiče (kebčke) skrbi samo samica.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic, red kur in družino poljskih kur.
• Telesne značilnosti. Samec in samica sta podobne velikosti in obarvanosti. Odrasla ptica doseže med 340 in 500 g telesne teže;
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano. Uživa zelene dele rastlin, semena trav, plevelov, žit, zelišč, drobne plodove, žuželke in nevretenčarje.
• Način življenja. Večinoma se premika po tleh, saj izredno dobro teče. Leti dobro in hitro, vendar na krajše razdalje. Uvrščamo jo med monogamne vrste, kjer sta samec in samica pravilom skupaj vse življenje. Je teritorialna vrsta, pri čemer je velikost teritorija, ki ga zaseda par, odvisna od razmer v okolju. Jeseni se poljske jerebice zberejo v večje skupine, ki se nato selijo in iščejo boljše razmere za preživetje.
• Razmnoževanje. Pari se v marcu, v maju pa samica znese od 15 do 25 jajc, ki jih vali 24 dni.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic, red pevcev in družino vranov.
• Telesne značilnosti. Samec in samica imata enako obarvano (črno in sivo) perje. Ima močan kljun črne barve. Lahko doseže do 600 g telesne mase.
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano. Uporablja zanimiv način pridobivanja hrane, tako da s tal pobira trde stvari (plodovi, polži, raki, školjke) in jih z višine spušča na trdo podlago, da se razbijejo. Hranijo se tudi z mrhovino. V urbanem okolju brska po smeteh in odpira vreče s smetmi. Lahko krade jajca in mladiče drugih ptic ter tudi manjših sesalcev.
• Način življenja. Velja za zelo inteligentno vrsto. Osebki se pogosto združujejo v jate. Živi v okolju, ki je preplet odprtih travniških habitatov z redkim grmovjem ali drevjem, ki se prepleta z urbanim okoljem. Vse pogosteje se pojavlja tudi v mestih.
• Razmnoževanje. Pari se od marca do maja. Gnezdo gradita oba partnerja, ki tudi skupaj skrbita tudi za mladiče. Ti se zvalijo po 18 do 19 dneh valjenja. Je zelo agresivna do večjih ptičev, ki se ji približajo v času gnezdenja.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic, red pevcev in družino vranov.
• Telesne značilnosti. Samec in samica imata enako obarvano perje. Ima močan kljun temnejše barve ter značilno svetlo modro obarvan del perja s črnimi progami na krilu. Lahko doseže do 200 g telesne mase.
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano (želod, oreški, semena in žuželke).
• Način življenja. Je zelo plašna in previdna. O morebitni nevarnosti opozarja okolico z značilnim oglašanjem, sposobna pa je glasovno oponašati tudi druge vrste. Šoja je ekološki inženir, saj v jesenskem času nabira želod, ga zakopava v skrivališča v tleh ter s tem pomaga pri širjenju in obnovi hrastovih gozdov.
• Razmnoževanje. Pari se od marca do maja, gnezdo gradita oba partnerja. Samica prevzame valjenje, samec pa iskanje in prinašanje hrane. Mladiči se izvalijo po 16 do 18 dneh valjenja, hrano pa jim prinašata oba starša.

Lovna doba:

• Sistematika. Spada v razred ptic, red pevcev in družino vranov.
• Telesne značilnosti. Ima močan kljun črne barve. Oba spola imata značilno črno, modro, zeleno in belo obarvano perje, ki se blešči. Samec ima daljša repna peresa od samic. Lahko doseže do 500 g telesne teže.
• Prehrana. Hrani se z rastlinsko in živalsko hrano (sadeži rastlin, mali nevretenčarji, manjše ptice, manjši sesalci, mrhovina). V obdobju izobilja hrane si dela zaloge v tleh.
• Način življenja. Velja za zelo inteligentno vrsto. Živi v okolju, ki je preplet odprtih travniških habitatov z redkim grmovjem ali drevjem. Poseljuje tudi kulturno krajino, parke in naselja.
• Razmnoževanje. Pari se od marca do maja. Gnezdo gradita oba partnerja, ki skupaj skrbita tudi za mladiče. Ti se zvalijo po 18 do 19 dneh valjenja.

Lovna doba: