Varno delo v gozdu

• Na delo v gozd se podajajmo primerno opremljeni (čelada, rokavice, sekaške hlače, primerna obutev, mobilni telefon, prva pomoč).
• Za delo naj ne manjka dodatna oprema, med katero sodijo gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg, škripec.
• Delajmo v lepem vremenu in v ugodnih delovnih razmerah, del nikoli ne izvajamo sami, vendar vedno z nekom, ki delo obvlada, in ne z otrokom, pri tem pa moramo paziti na primerno varnostno razdaljo.
• Že v naprej razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.
• Vsako drevo je problem zase. Delati moramo počasi, premišljeno in s presledki, da lahko vseskozi opazujemo in poslušamo, kako se drevo odziva na naše početje.
• Pri poseku in izdelavi po ujmah poškodovanih dreves moramo biti še bolj previdni, bolje opremljeni in predvsem dobro usposobljeni.
• Kjer terenske razmere to omogočajo, za sanacije po ujmah poškodovanih dreves, priporočamo uporabo strojne sečnje.

Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15-758/79 z dne 18. maja 1979)
Opozorilna tabla za delo v gozdu
Podatki o lokaciji za klic v sili (112)
Nasveti za varno delo v gozdu

Zavod za gozdove je aktiven na področju izobraževanja in promoviranja varnega in učinkovitega dela v gozdu že od leta 1995. Najpomembnejša oziroma najintenzivnejša oblika izobraževanja so usposabljanja, kjer udeleženci praktično vadijo tehniko varnega dela: Druge oblike so še predavanja, demonstracije na sejmih in na terenu, sekaška tekmovanja lastnikov gozdov in publikacijska dejavnost.

Zavod za gozdove Slovenije letno organizira usposabljanja in predavanja s področja varnega dela v gozdarstvu za lastnike gozdov in ostale uporabnike gozdarske mehanizacije. Vsebinski poudarki na vseh usposabljanjih so:

• organizacija varnega in zdravega dela v gozdu,
• izbira, uporaba in vzdrževanje ustreznih strojev, opreme in orodja,
• uporaba pravilne tehnike dela,
• uporaba osebne varovalne opreme.

Usposabljanje na podlagi SN SKP 2023-2027

Podatki o nezgodah v zasebnih gozdovih so zbrani na podlagi informacij, ki jih delavci ZGS pridobijo na terenu, oziroma iz sredstev javnega obveščanja in ne vsebujejo osebnih podatkov. Kljub dejstvu, da podatki niso popolni in zato na tak način vseh nezgod ne moremo zajeti, nam služijo kot dobra informacija o tem, v katerih delovnih fazah sečnje in spravila se nesreče pripetijo, kako resne so poškodbe in kaj je vzrok tem nesrečam.

V letu 2023 smo iz Dnevnih informativnih biltenov Centra za obveščanje RS, sredstev javnega obveščanja in drugih informacij zabeležil 48 dogodkov, kjer je bila navedena nezgoda pri delu v gozdu oziroma pri delu z motorno žago ali traktorjem. Glede na značaj poškodb je 16 smrtnih in 25 težjih poškodb. Ostalo so lažje nezgode, prav pri slednjih pa je potrebno omeniti, da je pri teh naša evidenca najmanj zanesljiva, saj večina lažjih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih.

Preglednica: Število evidentiranih delovnih nezgod lastnikov gozdov v letu 2023 po fazi dela, resnosti poškodbe in vzročnem sredstvu

Število nezgod pri delu v zasebnih gozdovih se je v letu 2023 povečalo (za 12%). Verjetno je to do neke mere posledica ujm, ki so prizadele slovenske gozdove v tem letu.

Skoraj vsem nesrečam botrujeta neprevidnost in nestrokovnost pri izvajanju gozdarskih opravil, ne pa toliko objektivni vzroki (kot npr. zahteven teren ali stanje sestoja). Starostna struktura ponesrečencev (največ poškodovancev je v starostni skupini od 60 do 69 let, najstarejši ponesrečenec je bil star 83 let) dodatno priča o tem, da se lastniki gozdov ne pogosto zavedajo nevarnosti in zahtevnosti gozdarskih del. Le-teh se povsem neodgovorno lotijo tudi takšni, ki zaradi svoje starosti ne morejo biti niti primerno usposobljeni niti fizično kos zahtevam tega dela.

Lastniki gozdov niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, zato jim ni potrebno izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti niti usposobljenosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo in priporočamo, da si pridobijo ponudbe več izvajalcev ter na podlagi njih izberejo najugodnejšega.

V pomoč lastnikom gozdov pri izbiri izvajalcev del v njihovih gozdovih je:

• seznam registriranih izvajalcev del v gozdovih v Sloveniji, ki je objavljen na spletni strani inšpekcije (povezava: https://www.gov.si/teme/nadzor-v-gozdarstvu/). Skrbnik je gozdarska inšpekcija v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki preverja, če izvajalec izpolnjuje pogoje za opravljanje del v gozdu.
• portal Mojgozdar (povezava: https://www.mojgozdar.si/), skrbnik seznamov izvajalcev gozdarskih storitev je Gozdarski inštitut Slovenije.