Lesna biomasa
Človek je bil skozi zgodovino vedno tesno povezan z lesom kot surovino, ki jo je rabil za izdelavo orožja in orodja, kot streho nad glavo, za izdelavo pohištva in najpomembneje kot vir energije. V zadnjih desetletjih les na številnih področjih rabe (gradbeništvo, energetika) nadomeščajo drugi materiali.
Prednosti uporabe lesa v Sloveniji
V Sloveniji, ki je izrazito gozdnata, se je proces nadomeščanja lesa kot surovine začel kasneje, vendar je bil v zadnjih tridesetih letih zelo izrazit. Nadomeščanje lesa v predelovalni industriji in lesa kot vira energije ima več negativnih posledic na okolje in družbo. Na drugi strani pa ima raba lesa kot domačega in okolju prijaznega materiala ter vira energije številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje nezaposlenosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko samooskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov. Nekatere posledice so neposredne in zato lažje merljive, večina posledic pa je posrednih.
Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih predelih Slovenije, saj skoraj 30 % stanovanj ogrevamo z lesom. Žal pa so glavne značilnosti trenutne rabe naslednje: zastarele tehnologije priprave in rabe, slabi izkoristki kurilnih naprav, neustrezne emisijske vrednosti ter nekonkurenčne cene pridobljene energije.
Gradiva
- Tehnologije pridobivanja in rabe lesne biomase (PDF)
- Oblike lesnega goriva (PDF)
- Tehnologija pridobivanja polen in lesnih sekancev (PDF)
- Tehnologija pridobivanja lesnih peletov (PDF)
- Izdelava kuriva (PDF)
- Sušenje kuriva (PDF)
- Skladiščenje (PDF)
- Raba Kuriva – kotli (PDF)
- Potenciali lesne biomase (PDF)
- Slovarček (PDF)
Izračunaj si sam
Osnovna značilnost goriv je kurilna vrednost. Pri prehodu iz enega goriva na drugega naletimo na probleme energijskih ekvivalentov. Za take izračune potrebujemo energijske vrednosti posameznih goriv ter podatke o količinskih pretvornikih. V pomoč pri preračunavanju smo oblikovali tri kalkulatorje, ki dajejo odgovore na enostavna vprašanja kot so:
- Potencial lesne biomase po občinah? Izračunaj
- Sedaj porabimo 2.450 l ekstra lahkega kurilnega olja na leto, koliko sekancev bi potrebovali ob spremembi ogrevalnega sistema? Izračunaj
- Ali je razlika v energijski vrednosti polen bukve in smreke? Izračunaj
- Sedaj uporabljamobukova polena. Letno porabimo 35 prostorninskih metrov. Koliko nasutih metrov sekancev je to? Izračunaj
- Kako vpliva voda v lesu na energijsko vrednost lesa? Izračunaj
Predstavljeni izračuni so informativne narave in jih lahko uporabljamo le kot orientacijske vrednosti.
Potenciali po občinah
Lesna biomasa je domač in obnovljiv vir energije, ki ni neomejen. Po podatkih ZGS so v letu 2004 vse občine imele del ozemlja poraslega z gozdom. Tako lahko zaključimo, da je vseh 193 občin imelo teoretičen potencial lesne biomase iz gozdov. Dejansko razpoložljive količine lesne biomase iz gozdov pa omejujejo socialni, ekonomski in okoljski dejavniki. Pomembno je poznavanje omejitev pri odločanju o spodbujanju rabe lesne biomase na lokalnem ali regionalnem razvoju, o novih delovnih mestih, o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in o izboljševanju kakovosti bivanja.
Predstavljamo nekatere splošne podatke po občinah iz leta 2002, 2003, 2004 in 2005. Podatki so iz Statističnega urada R Slovenije in ZGS (podatki iz baze SWEIS). Podatki po občinah so absolutne številke, izvedeni parametri ali pa so predstavljeni s petstopenjskimi lestvicami (5 rangov). Predstavljeni zemljevidi so pripomoček za lažje odločanje. Rezultati niso namenjeni izdelavam strokovnih študij in študij izvedljivosti za posamezne biomasne objekte kot so na primer: daljinsko ogrevanje krajev ali sočasna proizvodnja toplote in električne energije. Želeli smo prikazati kako raznolike so razmere v Sloveniji in omogočiti posamezniku, da oceni kateri dejavniki (socialni, ekonomski ali okoljski) so v posamezni občini bolj kritični in kateri manj.
V kolikor razmišljate o povečevanju rabe lesne biomase na nivoju občine, skupine občin ali regije, vam svetujemo, da se obrnete na strokovnjake na Gozdarskem inštitutu Slovenije in pridobite natančnejše podatke.
Z grafičnimi prikazi smo želeli na različne načine prikazati kako podatki o gozdovih in občinah vplivajo na ocene potencialov lesne biomase na nivoju občin. Za osnovo smo vzeli podatke o gozdovih in splošne podatke o občinah, podatki o lesnopredelovalni industriji in količinah lesnih ostankov niso zajeti v analizo.
Za pregled nekaterih splošnih podatkov po občinah izberite občino na spodnjem izbirniku.
Prostorninske enote
Merske enote – razlaga
Kubični meter (m3) je prostornina lesa brez vmesnih, praznih prostorov (prostornina kocke s stranicami 1 m). Uporablja se kot mera za okrogli les.
Prostorninski meter (prm) je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m) zloženih kosov lesa vključno z zračnimi vmesnimi prostori. Uporablja se kot mera za polena, cepanice in okroglice.
Nasuti meter (nm3) je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.) v zaboju s prostornino 1m3.
Klaftra (ljudski izraz) v splošnem trgovanju pomeni v skladovnico zložene metrske cepanice, dolžina skladovnice je 4 m, višina je 1 m.
Pretvori
Izpolni rumeno polje in izberi in menijev in klikni na gumb "Izračunaj".
Razmerja med različnimi prostorninskimi enotami:
| Enote | Goli | Polena (1m) (zložena) | Polena (30 cm) (zložena) | Polena (30 cm) (nasuta) | Lesni sekanci (<5 cm) | |
| Enota | 1 m3 | 1 prm | 1 prm | 1 nasuti m3 | 1 nasuti m3 | |
| Goli | 1 m3 | 1,4 | 1,2 | 2 | 3 | |
| Polena (1m) (zložena) | 1 prm | 0,71 | 0,85 | 1,4 | 2,1 | |
| Polena (30 cm) (zložena) | 1 prm | 0,83 | 1,2 | 1,67 | 2,55 | |
| Polena (30 cm) (nasuta) | 1 nasuti m3 | 0,5 | 0,7 | 0,6 | 1,5 | |
| Lesni sekanci (< 5 cm) | 1 nasuti m3 | 0,33 | 0,46 | 0,40 | 0,66 |
Energijski ekvivalenti med različnimi gorivi
Energijska vrednost (Q) je količina energije na enoto mase ali prostornine, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju. Vsako gorivo ima določeno energijsko vrednost. Les je naraven material zato so njegove lastnosti zelo variabilne. Energijska vrednost lesa je odvisna od drevesne vrste, vsebnosti vode ter ohranjenosti lesa.
Izpolni rumeno polje in izberi in menijev in klikni na gumb "Izračunaj".
| Enota | kWh | |
| Surova nafta | 1l | 10,1 |
| Kurilno olje | 1l | 9,7 |
| Zemeljski plin | 1m3 | 9,5 |
| Utekočinjen naftni plin | 1l | 6,95 |
| Rjavi premog | kg | 5,9 |
| Lesni peleti | kg | 4,9 |
| Polena povprečje (20 %W) | kg | 4 |
| Lesni sekanci povprečje (20 W) | nm3 | 800 |
| Smreka | m3 | 2178 |
| R.bor | m3 | 2196 |
| Jelka | m3 | 2628 |
| Macesen | m3 | 2448 |
| Breza | m3 | 2772 |
| Bukev | m3 | 3078 |
| Beli gaber | m3 | 3420 |
| Hrast-dob | m3 | 3312 |
| Hrast-graden | m3 | 2844 |
| Veliki jesen | m3 | 2952 |
| Črna jelša | m3 | 2178 |
| Robinija | m3 | 2916 |
| Pravi kostanj | m3 | 3132 |
Vpliv vlage na energijsko vrednost
Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej: več kot je vode v lesu več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje!
Vsebnost vode: razmerje med kg vode in kg svežega lesa.
Vlažnost lesa: razmerje med kg vode in kg sušilnično suhega lesa.
Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:
- svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %,
- gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %,
- zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %,
- tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 %
Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za izhlapevanje vode.
Izberi drevesno vrsto in vsebnost vode iz menija.
