Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Mednarodni dan gozdov - 21. marec

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja«.

Ključna sporočila (Slovenija)

Letošnji Mednarodni dan gozdov, ki poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja«, je posvečen obnovi in negi gozdov, ki sta ključnega pomena za prihodnost zdravih, odpornih in kakovostnih gozdov.

Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst in provenienc. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije.

Z ukrepi nege gozda usmerjamo razvoj gozdnih sestojev v smeri stabilnega in zdravega gozda, ki bo lahko trajno nudil celo paleto dobrin in pozitivnih učinkov, ki so pomembni za človeško družbo. Pri tem usmerjanju razvoja gozda so negovalni ukrepi ključno orodje gozdarja in lastnika gozda. Z njimi posnemamo naravne procese v gozdnem ekosistemu, zato so negovalni ukrepi sonaravni in ne predstavljajo velike motnje v razvoju gozda. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja ali samodejno naravno obnovo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda.

Raste tudi obseg izvedenih ukrepov nege v gozdovih, je pa še vedno prenizek, predvsem v zasebnih gozdovih. V letu 2020 je bila v zasebnih gozdovih izvedena ena četrtina, v državnih pa okoli 83 % obsega del nege mladega gozda, načrtovanega v načrtih za gospodarjenje z gozdovih. Nizka realizacija načrtovanega obsega nege v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti gozda. Ogrožena je tudi stabilnost in odpornost gozdov, ki postajata v procesu prilaganja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj ključna.

Nega gozda je značilen primer medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Gozdovi so naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v času epidemije, ker nam zagotavljajo prostor, kjer lahko najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje. Lastnikom gozdov smo državljani lahko hvaležni, da z njimi ravnajo skrbno, in tako prispevajo k dobrobiti slovenskih gozdov. Poskrbimo, da v gozdu skrbno ravnamo tudi sami in spoštujmo Gozdni bonton!

Video nagovor: dr. Jože Podgoršek, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS


Demonstracijska dogodka

21. 3. 2021 ob 10. uri, Cerje, Pomnik miru, Občina Miren-Kostanjevica – Srečanje ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021 (osrednji dogodek)

Srečanje in demonstracijska akcija na temo obnove in nege gozda na območju obnove gozda po gozdnem požaru ob Pomniku miru na Cerju. Na srečanju bodo prisotni vrhovni predstavniki gozdarskih institucij (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Gozdarski inštitut Slovenije), župan Občine Miren-Kostanjevica, in drugi, ki bodo na srečanju nagovorili medije in demonstrirali ukrepe obnove in nege gozda.

Več informacij o prizorišču: spletna stran projekta Drevo za Cerje

19. 3. 2021 ob 10. uri, Predstavitveno srečanje ob Mednarodnem dnevu gozdov na Oglarski domačiji Medved (uvodni dogodek)

Na dogodku bodo javnost preko spletnega prenosa nagovorili strokovnjaki s področja gozdarstva, razvoja podeželja in lokalnih skupnosti. Glavno sporočilo mednarodnega dneva gozdov: »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja,« bomo povezali s pričetkom izdelave kope rekorderke, v kateri bo zloženih 300 prostorninskih metrov drv, ki so v večini posekana ob negi gozda in zaraščanju krajine.

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa COVID-19 sta dogodka zaprta za javnost. Gre za demonstracijski srečanji, ki sta namenjeni predvsem predstavnikom medijev, z namenom prenosa ključnih sporočil in širjenja znanj o obnovi in negi gozda ter njegovim vplivom na zdravje in dobro počutje ljudi. Vse ostale zainteresirane pa vabimo k spremljanju medijskih objav, spletne strani ter ZGS in drugih institucij v gozdno-lesni verigi na spletnih družbenih omrežjih.

Poudarki Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO)

Zdravi gozdovi, zdravi ljudje. Gozdovi nam prinašajo koristi za zdravje, kot so svež zrak, zdrava hrana, čista voda in prostor za rekreacijo. V razvitih državah je do 25 odstotkov vseh zdravil rastlinskega izvora, v državah v razvoju pa je teh kar 80 odstotkov.

Z obnovo in nego gozdov izboljšujemo svoje življenjsko okolje. Svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija - degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja. Obnova in trajnostno gospodarjenje z gozdovi sta orodji v spopadu s podnebnimi spremembami in krizo biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotavljata dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe.

Lahko si opomoremo od planetarne, zdravstvene in gospodarske krize. Obnovimo planet v tem desetletju. Naložbe v obnovo ekosistemov bodo pomagale pri obnovi skupnosti in okolja. Desetletni cilj Združenih narodov za obnovo ekosistemov, je preprečitev, ustavitev in obračanje trenda propadanja ekosistemov po svetu. Ponuja možnost, da se drevesa in gozdovi množično vrnejo v degradirane gozdne krajine, s čimer se bo povečala njihova ekološka odpornost in produktivnost. Obnova gozda je ključna naravna rešitev za ponovno gradnjo in doseganje prihodnosti, ki si je vsi želimo.

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko po svetu ustvari milijone zelenih delovnih mest. Gozdovi po svetu zagotavljajo več kot 86 milijonov zelenih delovnih mest in podpirajo preživetje še veliko večjega števila ljudi. Les iz ustrezno gospodarjenih gozdov podpira različne industrijske panoge, od papirništva do gradnje visokih lesenih zgradb. Naložbe v obnovo gozdov bodo gospodarstvu pomagale, da si opomore od pandemije, saj bodo ustvarile še več zelenih delovnih mest.

Vsako drevo šteje! Projekti zasaditve dreves in obnove gozdov imajo lahko velik vpliv. Ozelenitev mesta ustvarja čistejši zrak in bivanju prijaznejše površine ter ima ogromne koristi za duševno in telesno zdravje prebivalcev. Ocenjujejo, da drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev (USD) letno - z zmanjšanjem onesnaženosti zraka, hlajenjem stavb in zagotavljanjem drugih storitev.

Sodelovanje posameznikov in skupnosti v trajnostnem gospodarjenju z gozdovi pomembno prispeva k pozitivnim spremembam. Za zdravo okolje je potrebno sodelovanje zainteresiranih deležnikov, zlasti na lokalni ravni. Vključevanje posameznikov in skupnosti pomaga pri iskanju lokalnih rešitev in spodbuja sodelovanje pri obnovi in negi gozdnih ekosistemov. Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi pa je eden izmed ključnih elementov razvoja podeželja prihodnosti.

Vir, več ključnih sporočil: http://www.fao.org/international-day-of-forests/key-messages/en/

Gradiva in vsebine

Vsebini sta bili pripravljeni v sodelovanju z Organizacijo za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO).

 

 

Video: Gozdni bonton "Skrbno z gozdom!" - Mednarodni dan gozdov


Video: Gozd in podnebne spremembe