Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Dan Zemlje - 22. april

Dan Zemlje

Dan Zemlje je mednarodna pobuda za varovanje okolja in narave, ki jo vsako leto obeležujemo 22. aprila. Zavod za gozdove Slovenije bo ob letošnjem dnevu Zemlje organiziral Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji, predstavljamo pa tudi spletni Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS.

22. 4. 2024 - Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh v Sloveniji

Ob dnevu Zemlje, 22. aprila 2024, vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT NA GOZDNIH UČNIH POTEH V SLOVENIJI

Vabimo vas na obisk 14 gozdnih učnih poti v Sloveniji. Gozdne učne poti so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva. So pomemben pripomoček, s katerim Zavod za gozdove Slovenije izvaja popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispeva k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Za ogled posameznih gozdnih učnih poti je potrebna prijava, ob vstopnih točkah gozdnih učnih poti pa vas bodo pričakale gozdarke in gozdarji od 9. ure dalje.

Osrednja prireditev bo na gozdni učni poti Ob Hublju, v Palah, Ajdovščina, ob 9. uri, kjer nas bodo pozdravili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije. 

Predstavitev izbranih gozdnih učnih poti: plakat.

Seznam gozdnih učnih poti in kontakti za prijavo:

Območna enota ZGS

Gozdna učna pot

Kontakt

Tolmin

Naravosovna učna pot OB Hublju

Mitja Turk (mitja.turkping@zgspong.si)

Bled

Vodna učna pot Grabnarca

Aljaž Kožuh (aljaz.kozuhping@zgspong.si)

Kranj

Gozdna učna pot Visoko

Bogo Žun (bogo.zunping@zgspong.si)

Ljubljana

Poučna okoljska pot Blata - Mlake

Bogdan Bartol (bogdan.bartolping@zgspong.si)

Postojna

Mašunska gozdna učna pot

Špela Koblar Habič (spela.habicping@zgspong.si)

Kočevje

Risova pot

Tina Kotnik (tina.kotnikping@zgspong.si)

Novo mesto

Gozdna učna pot Planina - Mirna gora

Katja Šuklje (katja.sukljeping@zgspong.si)

Brežice

Rudarska tematska pot Tk Pav

Bojan Maglica (bojan.maglicaping@zgspong.si)

Celje

Zmajčkova gozdna učna pot

Bojan Bračič (bojan.bračičping@zgspong.si)

Nazarje

Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib

Marijan Denša (marijan.densaping@zgspong.si)

Slovenj Gradec

Gozdna učna pot Stari grad

Jerneja Čoderl (jerneja.coderlping@zgspong.si)

Maribor

Gozdna učna pot Ruta

Breda Hraščanec (breda.hrascanecping@zgspong.si)

Murska sobota

Gozdna učna pot Polanski log

Marko Kostanjevec (marko.kostanjevecping@zgspong.si)

Sežana

Gozdna učna pot Resslov gaj

Slađana Jovičić (sladjana.jovicicping@zgspong.si)

Kontaktna oseba akcije: Jože Prah, koordinator GUP ZGS; joze.prahping@zgspong.si, 041 657 560.

Lepo vabljeni!

50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

ZGS letos obeležuje 50-letnico zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji, ki jo bodo zaznamovali številni dogodki. 

Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Prve tri poti so bile v Sloveniji odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani in v Bistri pri Vrhniki, kmalu za njima pa tudi pot Svečina. Po letu 1974 se je število tematskih poti povečevalo, nastajale so v vseh predelih Slovenije, pojavljala so se nova imena in nove vsebine. Gozdne učne poti so postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo – ne glede na starost in predznanje – spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Prvi snovalci so z vizijo in predanostjo postavili temelje, na katerih Zavod za gozdove Slovenije nadaljuje začeto pot in tako danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti.

Gozdne učne poti niso le poti skozi gozd, ki vodijo mimo različnih vrst dreves; so poti znanja, razumevanja delovanja narave in so skozi desetletja postale neprecenljiv vir izobraževanja o gozdovih, ohranjanju narave in trajnostnem razvoju. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Pomagajo razvijati spoštovanje do narave in ozaveščati o njenem vplivu na naše življenje. Na gozdnih učnih poteh gozdarji na zanimiv, priročen in interpretativen način podajajo znanje ter spodbujajo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. Seznanjajo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga ZGS in slovenski gozdarji udejanjajo že več kot 70 let. Prinašajo zavedanje, da so gozdovi srce planeta, saj s svojimi številnimi funkcijami omogočajo obstoj življenja na Zemlji. Z gozdnimi učnimi in tematskimi potmi tako ne le spoznavamo gozdne ekosisteme, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij. 

Pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije

Gozdne učne poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva. So pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Skladno z mednarodno temo letošnjega Dneva Zemlje »Investirajmo v naš planet!« smo na Zavodu za gozdove Slovenije investirali v spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti, ki je v preizkusni različici že na voljo za uporabo.

Pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah:

Na pregledovalniku MaPZS so poleg gozdnih učnih poti dostopne tudi planinske in druge tematske poti. Pregledovalnik smo pripravili v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Ljubljanskim urbanističnim zavodom, izdelavo pa je z donacijo omogočila tudi Gorenjska banka.

Kako v Sloveniji pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe?

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, ki jih išče gozdarska stroka,  so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih, ko so naravne ujme postale tako rekoč stalnica, pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot sta na primer LIFE SySTEMiC in EUKI - Gozdovi za prihodnost.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov nanje si lahko ogledate v filmu  Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

Kaj lahko storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?

  • Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.
  • Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije. V času epidemije koronavirusa tovrstne akcije žal ne potekajo, zato vas vabimo k spremljanju in deljenju informacij Zavoda za gozdove Slovenije in drugih organizacij.