Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Mednarodni dan gozdov - 21. marec

Mednarodni dan gozdov, ki ga 21. marca vsako leto obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), bo v letu 2023 potekal pod geslom: »Zdravi gozdovi za zdrave ljudi«

Izpostavljene prireditve

Osrednja prireditev: Pohod po sledeh požara

Občina Miren - Kostanjevica, 21. 3. 2023

Zagotavljanje zdravega gozda, njegovo ohranjanje in sonaravni razvoj so ključna vodila Zavoda za gozdove Slovenije in lanskoletni požar, ki je uničil 2.900 hektarjev gozdov na goriškem Krasu, je še enkrat opozoril na krhkost tega ekosistema. Osrednja prireditev ob Mednarodnem dnevu gozdov bo potekala v torek, 21. 3. 2023, od 10. ure dalje na Cerju (Pomnik miru).

Po uvodnih nagovorih bomo dogodek nadaljevali s krajšim pohodom (5 km) po sledeh požara. Ob postankih bomo predstavili razsežnosti lanskega požara in ukrepov, ki jih ZGS izvaja za sanacijo pogorelega gozda. Spregovorili bomo o podnebnih spremembah in prilagajanju nanje, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst in predstavili novo pot Zeleno srce Krasa, ki bo zaokrožila temo mednarodnega dneva gozdov. Ob tej priložnosti bomo odprli tudi razstavo Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreves. Dogodek so podprli tudi Občina Miren - Kostanjevica, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Gozdarskegi inštitut Slovenije.

Prireditve po Sloveniji

Območna enota ZGS

Ime dogodka

Termin

Kontaktna oseba

Bled

Oglje je črno zlato (razstava s povdarkom na "Gozd in zdravje")

17. 3. 2023 ob 17. uri

Špela Smolej Milat spela.milat@gmj.si Joze.prah@amis.net

Brežice

Licenčno izpopolnjevanje varuhov narave pri Planinski zvezi Slovenije

18. 3. 2023

Dušan Prašnikar dusan.prasnikar@pzs.si Joze.prah@amis.net

Brežice

Foto razstava "Gozdovi in zdravje" v Radečah

20. 3. 2023 ob 17. uri

 Joze.prah@amis.net

Sežana

Osrednji dogodek: Pohod po sledeh požara

21. 3. 2022 ob 10. uri

Tina Dolenc; tina.dolenc@zgs.si

Brežice

Tematski celodnevni pohod

21. 3. 2022 od 9.-17. ure

Joze.prah@amis.net

Brežice

Lutkovna predstava, v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča iz Sevnice

21. 3. 2022 ob 141 uri

Andreja Gregorič, andreja.gregoric@zgs.si

Novo mesto

Vodenje po gozdu - vrtci

21. 3. 2022 ob 9. uri

Marija Černe; marija.cerne@zgs.si

Novo mesto

Sprehod po gozdu po principih gozdne kopeli z udeleženci Društva šola zdravja

22. 3. 2022 ob 10. uri

Marija Černe; marija.cerne@zgs.si

 

Poudarki Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO) - 2023

Mednarodni dan gozdov 2023: Zdrav gozd za zdravje ljudi

Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Ključni poudarki FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu so:

  • Gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde. Ocenjuje se, da je več kot polovica svetovne gospodarske proizvodnje, tj. BDP, odvisna od storitev ekosistemov, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo gozdovi. Ocenjuje se, da več kot polovica celotnega svetovnega prebivalstva uporablja nelesne gozdne proizvode za podporo svojemu dobremu počutju in preživetju.
  • Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, kot so les, gorivo, hrana in krma, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, reke in rezervoarje ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. V Sloveniji je delež pokritosti površine z gozdom še višji, saj gozd pokriva 58 odstotkov Slovenije, kar nas po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
  • Trajnostna raba gozdov nam bo pomagala pri prehodu na gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih, ponovno uporabnih in recikliranih materialih. Les se lahko uporablja za različne namene, z manjšimi vplivi na okolje kot številni alternativni materiali. Enkrat uporabljen les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša materialni odtis.
  • Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti. Znanost in inovacije proizvajajo vznemirljive nove izdelke iz lesa in dreves, vključno s tekstilom, hrano, gradbenimi materiali, kozmetiko, biokemikalijami, bioplastiko in zdravili. Zamenjava manj trajnostnih materialov z obnovljivim lesom in lesenimi izdelki lahko zmanjša ogljični odtis. Z vgradnjo lesa v bivalno okolje les ugodno vpliva na počutje in zdravje uporabnikov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige pomembno prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju lokalnega gospodarstva.
  • Trajnostni les je bistven material za ozelenitev mest. Gradbeni sektor je odgovoren za skoraj 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni. Inovacije omogočajo uporabo več lesa v visokih stavbah in drugi infrastrukturi – kar nam pomaga »ozeleniti« naša mesta, ker les shranjuje ogljik, za proizvodnjo potrebuje manj energije kot mnogi drugi gradbeni materiali in zagotavlja dobro izolacijo. Če bi z lesom nadomestili samo 1 m3 drugih materialov, bi zmanjšali CO2 v ozračju kar za 2 toni oziroma če bi v Evropi samo za 10 odstotkov povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za 25 odstotkov znižali količino CO2 v ozračju. (Povzeto po www.uporabimo-les.si)
  • Gozdovi so ključnega pomena za ohranjanje proizvodnje hrane. Storitve gozdnih ekosistemov – kot so vzdrževanje biotske raznovrstnosti, uravnavanje podnebja, kakovost vode in prsti ter opraševanje – so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje rastočega svetovnega prebivalstva. Poleg tega naj bi več kot tri četrtine podeželskih gospodinjstev po vsem svetu nabiralo divjo hrano iz gozdov in drugih okolij.
  • Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov. Svet je od leta 1990 izgubil 420 milijonov hektarjev gozda – območje, ki je večje od Indije –, krčenje gozdov pa se nadaljuje s približno 10 milijoni hektarjev letno, predvsem zaradi širitve kmetijstva. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko pomaga zmanjšati krčenje in degradacijo gozdov, obnoviti degradirano pokrajino ter ljudem zagotoviti delovna mesta in obnovljive materiale.
  • Izberite lesene izdelke iz zakonitih in trajnostnih virov. Potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.

 

Gradiva in vsebine

Avtor vsebine: Organizacija za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO)

Video: Mednarodni dan gozdov 2023

Video: Gozd in gozdarstvo v Sloveniji

Objavo videoposnetkov je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Video: Gozdni bonton "Skrbno z gozdom!" - Mednarodni dan gozdov