Nasveti za lastnike

Dobro je, da lastnik gozda pozna meje svoje posesti. Tudi pri skupni izbiri drevja za posek z revirnim gozdarjem lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda. Če mej ne pozna in v gozdu označb mej ni mogoče najti, naj se najprej posvetuje z lastniki sosednjih parcel. Če pri tem ni uspešen je za vzpostavitev meje pristojna geodetska služba oziroma sodišče.

K osnovni skrbi za gozd spada tudi redno pregledovanje gozda. Ugotovitve v zvezi s spremembo zdravstvenega stanja gozda, zlasti ob naravnih ujmah in ob napadu bolezni in škodljivcev, je treba sporočiti revirnemu gozdarju.

V primeru kraje lesa v gozdu je primerno obvestiti policijo in tudi revirnega gozdarja, še posebej, če je šlo za krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek.

Odgovornost za odpadke v gozdu v prvi vrst nosi lastnik gozda, če povzročitelj ni znan, zato je primerno, da o na novo odloženih odpadkih lastnik gozda takoj obvesti gozdarsko inšpekcijo in občino.

Gozdne ceste lahko poleg lastnikov gozdov v večini primerov uporabljajo na lastno odgovornost tudi drugi. Označene so s prometnim znakom. Lastniki gozdov pa na gozdni cesti sami ne morejo omejiti prometa ali cesto celo zapreti za promet. To lahko storijo samo ob skupnem dogovoru z ZGS in lokalno skupnostjo. V času izvajanja sečnje in spravila lesa lahko zaradi varnosti pri delu izvajalec gozdnih del gozdno cesto začasno zapre s prometno signalizacijo. V primeru, da sečnja in spravilo potekata ob javni cesti je potrebno upoštevati vsa navodila upravljavca take ceste in pridobiti ustrezna dovoljenja. Za čezmerno uporabo gozdnih cest, ki ni povezana s samim gospodarjenjem z gozdom, temveč gre za drugo pridobitno dejavnost, je potrebno pridobiti dovoljenje občine, ki določi tudi višino odškodnine.

Po gozdnih vlakah velja prepoved vožnje in parkiranja motornih vozil, enako kot velja za celotno naravno okolje - razen kjer je vidno označeno, da sta mogoči ježa in vožnja s kolesom.

Kurjenje v gozdovih je prepovedano, razen kurjenj pod stalnim nadzorom na urejenih kuriščih in v primeru zatiranja podlubnikov, kadar ni razglašena požarna ogroženost

V gozdu so prepovedani paša, ograditev gozda, pogozdovanje negozdnih zemljišč in uporaba kemičnih sredstev, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja in so določeni v gozdnogojitvenem načrtu.

Včasih se pojavi tudi vprašanje, kako spraviti les iz gozda, kjer dogovor z lastniki sosednjih zemljišč, preko katerih bi potekalo spravilo, ni uspešen. Lastnik gozda v tem primeru poda pisno vlogo na Zavod, ki po izvedbi ustne obravnave z vpletenimi strankami z odločbo določi, kje in kako naj se spravi les, hkrati pa določi tudi višino odškodnine.

V gozdu je dovoljen prost dostop in gibanje, torej hoja po gozdovih, ki jo lastnik mora dopustiti vsem obiskovalcem. Dovoljeno je tudi rekreativno nabiranje zelišč, gob in plodov, predpisi pa določajo največje dovoljene količine nabranega na dan.

Več informacij:

• Gozdni bonton
• Nasveti lastnikom gozdov za izvedbo poseka in spravila lesa

Več kot četrtina lastnikov gozdov v Sloveniji sodeluje pri gospodarjenju z gozdovi s solastniki, kar pogosto podaljša administrativne postopke. Zahtevnejše je tudi delo gozdarske službe, ki mora dosledno upoštevati pravico vseh solastnikov, da skupno upravljajo z gozdom.

Za dela, ki presegajo okvire rednega upravljanja (npr.: prodaja ali zakup gozda, določitev upravitelja), je potrebno soglasje vseh solastnikov, za zadeve, ki so redno upravljanje, kamor spada tudi redna sečnja in druga dela, ki so opredeljena v načrtih za gospodarjenje, pa morajo soglašati solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Če imajo solastniki glede rednega upravljanja enotno stališče, je primerno, da imenujejo skupnega predstavnika, lahko pa tudi tretjo osebo kot skupnega pooblaščenca.

Če lastnik gozda ni znan, iz objektivnih razlogov ni dosegljiv ali pa se solastniki ne morejo dogovoriti, kdo jih predstavlja, izvedba del v gozdu pa je nujna (na primer sanacija žarišča podlubnikov), Zavod v postopku izdaje odločbe postavi skrbnika za posebni primer. Skrbnika za posebni primer se v postopku dedovanja lahko postavi le, če dediči niso znani.

Pravne podlage za gospodarjenje z gozdovi

Gozdarstvo kot dejavnost je v pravnem pogledu vpeto v okvir različnih predpisov. Zakonodaja se tudi spreminja, zato je najbolj praktično, da podrobnejše informacije o veljavnih predpisih poiščemo na spletu, za osnovne informacije pa je dovolj spremljanje strokovnih prispevkov v medijih.

VEČ

Lastnik gozda ima preko različnih oblik sodelovanja možnost vpliva na pripravo in vsebino gozdnogospodarskih, lovsko upravljavskih in gozdnogojitvenih načrtov, ki jih izdeluje Zavod za gozdove Slovenije (Zavod). Pomemben vpliv imajo tudi predstavniki lastnikov gozdov v Svetu Zavoda in svetih območnih enot.

Zbiranje pobud pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov

Zavod za gozdove Slovenije vsako leto obnovi gozdnogospodarske načrte (GGN) gozdnogospodarskih enot (GGE) na 10 % površine Slovenije. V letu pred začetkom veljavnosti GGN GGE, pred samim začetkom izdelave, v obdobju med 1. 3. in 31. 5., Zavod za gozdove Slovenije zbira pobude lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti v zvezi z obnovo GGN GGE. V tem obdobju bo možno oddati pobudo na obrazcu, ki bo objavljen tukaj. 
Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih GGN GGE, kot tudi besedila veljavnih GGN GGE, so dosegljivi na spletnem pregledovalniku ZGS.

Gozdnogojiveni načrti so izvedbeni načrti za gospodarjenje z gozdovi in se nanašajo na konkretne sestoje na gozdni posesti. Zato je sodelovanje lastnikov gozdov že pri sami pripravi še posebej zaželeno. V načrtu so navedeni opisni podatki za določen gozd in dodano kartno gradivo. Opredeljena so ciljna stanja gozdnih sestojev in potrebni negovalni in varstveni ukrepi, načini in pogoji sečnje, spravila ter gradnje vlak za spravilo lesa. V posameznih primerih se lahko opredeli tudi paša v gozdu. Določene so tudi smernice za ekološke in socialne funkcije gozdov in območja, kjer izbira dreves za možni posek ni obvezna. Tak načrt je resnično koristen pripomoček za lastnike, ki imajo vsaj nekaj hektarov gozda v enem kosu. Načrt je brezplačen. Za lastnike, ki želijo imeti zbir vseh informacij o svoji celotni gozdni posesti, ki je pogosto razdeljena na več prostorsko ločenih parcel, lahko Zavod izdela tak načrt na podlagi obstoječih načrtov.

Odločbe, ki jih lastnik potrebuje za sečnjo, izvajanje del za obnovo in nego gozda ter gozdnovarstvenih del, izda lastniku gozda Zavod v upravnem postopku in po uradni dolžnosti.

Postopek za redno sečnjo se začne s s strani lastnika podano pobudo, da želi sekati, ali na podlagi predhodnega svetovanja lastniku gozda s strani revirnega gozdarja. Lastnik svojo pobudo za sečnjo poda ustno ali pisno revirnemu gozdarju Zavoda, ki deluje na območju predvidene sečnje. Sledi skupna izbira drevja za posek z označitvijo dreves, kjer je sodelovanje lastnika gozda in revirnega gozdarje obvezno. Po skupni izbiri drevja izda Zavod lastniku odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. V odločbi so zapisani vsi glavni pogoji, omejitve in usmeritve ter roki za njeno izvršitev.

V primeru nujnih sanitarnih sečenj, največkrat v primeru žarišč podlubnikov, lahko revirni gozdar sam označi drevje za posek in druga potrebna varstvena dela ter izda odločbo za izvedbo del v določenem roku. Po drugi strani pa se sanitarnih sečenj lastnik lahko loti tudi brez odločbe, vendar mora o tem prej obvestiti revirnega gozdarja.

Odločbe za izvajanje del za obnovo in nego gozda ter varstvenih del za zaščito pred divjadjo so lastniku gozdov največkrat izdane na podlagi predhodnega svetovanja s strani revirnega gozdarja. Vendar tudi v teh primerih lahko lastnik svojo pobudo za izvajanje del poda ustno ali pisno revirnemu gozdarju Zavoda, ki mu mora pred izdajo odločbe nuditi ustrezno svetovanje.

Svetovanja lastniku pred izdajo odločb, izbira drevja za posek ter izdaja odločb so za lastnika gozda brezplačna. Pri določitvi poseka in drugih del revirni gozdar upošteva določila gozdnogojitvenih načrtov.

Določanje poseka in drugih del z upravnimi odločbami zagotavlja pravno varstvo pravic lastnika gozda. Zato naj prejete odločbe lastniki pozorno preberejo.

Odločbe za posek mora lastnik gozda zaradi evropske uredbe o sledljivosti lesa hraniti vsaj pet let.

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik, pri tem mu lahko pomagajo zakoniti dediči in njihovi zakonci ter v obliki medsosedske pomoči. Dela lahko opravljajo tudi združenja za medsosedsko pomoč, to so strojni krožki, ki so pravne osebe po predpisih o društvih in opravljeno storitev zaračunajo. Lastnik lahko dela odda v izvajanje registriranim izvajalcem, to je gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom ali kmetom, ki imajo registrirano ustrezno dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Pri iskanju ustreznih izvajalcev naj bo še posebej previden, saj mu lahko slab delavec v gozdu naredi več škode kot koristi. Priporočljivo je izbirati med več izvajalci. Preveriti je potrebno, če izvajalec zadošča vsem potrebnim pogojem za delo v gozdu. Lastnik si pri iskanju ustreznih izvajalcev lahko pomaga z informacijami na portalu MojGozdar. Ustreznost izvajalcev lahko preveri tudi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano: iskalnik po seznamu izvajalcev del v gozdovih, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih.

Kdor dela v gozdu, se mora zavedati pomena lastnega znanja, primerne opremljenosti in tudi odgovornosti z vidika predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Osnovno znanje o pravilnem in varnem delu pri sečnji, krojenju in spravilu lesa ter izvajanju negovalnih in varstvenih del dobijo lastniki na Zavodu, ki s svojimi inštruktorji varnega dela izvaja prilagojene tečaje. Poleg znanja je bistvena oprema, tako osebna kot delovna sredstva. Izkušnje kažejo, da je pri opremi ključna kakovost.

Lastnik gozda naj se nikoli sam ne loti del v gozdu, če se za to ne čuti dovolj usposobljenega in če ima pomanjkljivo opremo! Pri sebi naj ima mobilni telefon, dosledno pa mora upoštevati vse preventivne ukrepe v zvezi z varovanjem zdravja.

Več informacij: Publikacije o varnem delu v gozdu

Gradnje in drugi posegi v gozdove za potrebe negozdarskih dejavnosti, tudi za spremembo gozda v kmetijsko zemljišče ali gradnjo pomožnega objekta, so možni samo v okviru konkretnih določil o namenski rabi prostora v prostorskem planu občine. Izjema je krčitev gozda za kmetijsko rabo, ki jo je možno izvesti na površini do največ 0,5 ha. Krčitev ni možna, če gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, pri izjemno poudarjenih vlogah gozdov Zavod lahko postavi tudi pogoje za omilitev negativnih posledic. Za vse te krčitve in gradbene posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda.

V primeru nespoštovanja postopkov se šteje gradnja, ne glede na dolžino prometnice ali velikost objekta oz. krčitve gozda za kmetijsko rabo, za nedovoljen poseg v prostor. V primeru nesprejemljivosti posega mora lastnik gozda, poleg prekrška ali celo kazenske odgovornosti, nositi stroške tudi za vzpostavitev v prvotno stanje. 

VEČ

Pomembno je, da so predstavniki lastnikov gozdov aktivni v območnih svetih Zavoda pri nastajanju lovsko upravljavskih načrtov. Možnost vplivanja na samo izvajanje teh načrtov daje tudi članstvo v lovski družini.

Če pride do prekomerne škode v gozdu, je primerno, da se lastnik obrne na revirnega gozdarja, ki mu bo svetoval in pomagal pri stiku z upravljavcem lovišča. Pisno prijavo škode je namreč treba dati upravljavcu lovišča v treh dneh po ugotovitvi škode. Če se z upravljavcem lovišča v 8 dneh ne doseže sporazuma o višini odškodnine, sme lastnik prijaviti škodo na komisijo, ki deluje na ravni lovsko upravljavskega območja. Ta mora opraviti ogled v 15 dneh od prijave. Če upravljavec lovišča in lastnik gozda ne sprejmeta višino odškodnine, ki jo oceni komisija, ima lastnik možnost tožbe v roku treh let od nastanka škode.

Če pride do škode na kmetijskem zemljišču ali v gozdu zaradi zavarovanih vrst živali, se mora oškodovanec obrniti na Zavod, njegovi pooblaščenci za oceno škode pa izdelajo zapisnik o škodi in ga posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor.

VEČ - prostoživeče živali

VEČ - lovišča s posebnim namenom

Zaradi ekološkega in socialnega pomena gozdov, od koder izvirajo tudi omejitve pri gospodarjenju z gozdovi, lastniku gozda pripadajo finančne vzpodbude na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Praviloma so potrebni materiali (npr.: sadike, seme, zaščitna sredstva) za lastnika gozda brezplačni, izvedba del pa je sofinancirana v različnih deležih njihovih stroškov. Sredstva sofinanciranja se izplačajo po opravljenem prevzemu del.

Viri sofinanciranja in financiranja vlaganj v gozdove so:

• proračun Republike Slovenije (RS),
• Gozdni sklad (za gozdove v zasebni lasti na območjih Nature 2000),
• sredstva EU (za obnovo gozdov po naravnih nesrečah, za izgradnjo gozdne infrastrukture, za nakup gozdarske mehanizacije in opreme, za vlaganja v primarno lesno proizvodnjo, za usposabljanje lastnikov gozdov)

Dela, ki so sofinancirana iz proračuna RS in Gozdnega sklada, se vsako leto določijo v letnem programu gojitvenih in varstvenih del, ki ga pripravijo revirni gozdarji. Zato je priporočljivo, da lastnik gozda najkasneje jeseni poda revirnemu gozdarju pobudo za izvedbo del v naslednjem letu.

VEČ

Lastnik plačuje davek od katastrskega dohodka svojih gozdov in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Katastrski dohodek varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in površin, ki jih zavzemajo geodetsko neodmerjene gozdne ceste, ni obdavčen. Pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest se ne plačuje za varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in gozdove brez cest. Tako območje brez cest mora biti večje od 100 ha. Podatke davčnemu organu sporoča Zavod. Za uveljavitev drugih oprostitev, na primer za površine pod visokonapetosnimi daljnovodi v gozdu, mora zahtevo vložiti zavezanec. Za površine, obnovljene s sadnjo ali setvijo se lahko uveljavlja oprostitev za obdobje 30 let.

Že od leta 2005 je v Sloveniji v veljavi tudi obdavčitev sredstev, ki se dodelijo lastnikom gozdov za sofinanciranje nekaterih gojitvenih in varstvenih del.

Kdor želi prodati gozd, mora na upravni enoti dati ponudbo na obrazcu, kjer navede osnovne podatke in ceno. Upravna enota mora to ponudbo objaviti na oglasni deski in na internetni strani e-uprave. Kdor pa želi gozd kupiti, mora s priporočeno pošiljko na upravno enoto posredovati izjavo o sprejemu ponudbe. Upravna enota po pretečenem 30 dnevnem roku objave seznani vse ponudnike in prodajalca, kdo je dal ponudbo. Sledi sklenitev kupoprodajne pogodbe pri notarju s ponudnikom, ki je glede prednostnega vrstnega reda prvi, oziroma če prednostnih upravičencev ni, s tistim, ki je dal najboljšo ponudbo. Pri prodaji gozda ima prednostno pravico lastnik sosednjega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, jo ima drugi najbližji. Predkupno pravico v primeru varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom ima tisti, ki je te gozdove razglasil, torej država ali občina. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe mora kupec pri upravni enoti dati vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg splošnega določila, da ima predkupno pravico lastnik sosednjega gozda, ima to pravico država v primeru prodaje gozdov, ki so s strani države razglašeni za varovalne ali gozdove s posebnim namenom. Če je posebni namen določen od občine, ima predkupno pravico ona. Če se prodaja gozd v kompleksu, večjem od 30 ha, ima predkupno pravico prav tako država.

Pomembno pri prometu z gozdom je tudi zakonsko določilo, da se gozdnih parcel, manjših od 5 ha ne sme deliti, razen če gre za gradnjo javne infrastrukture.

Iz inšpekcijskih poročil je razvidno, da je največ kršitev ugotovljenih pri izvajanju odločb o določitvi sanitarne sečnje, ker lastniki ne izvedejo del v rokih, ki so določeni na odločbah, ali na sečišču ne vzpostavijo z odločbo predpisanega gozdnega reda. Prekršek je tudi sečnja brez vnaprej pridobljene odločbe in pa krčitev gozdov za spremembo njihove namembnosti, ne da bi bila vnaprej izdana ustrezna soglasja in dovoljenja.

Sankcije za prekrške izrekajo gozdarski (in tudi drugi) inšpektorji, pritožbe na njihove odločitve pa rešujejo okrajna sodišča. Za manjše prekrške sme inšpektor izreči le opozorilo, vse druge sankcije so strožje in imajo finančne posledice.

Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov ZGS v načrtih prikaže tudi zemljišča v zaraščanju. Z Zakonom o gozdovih je določeno, da se bodo vsa zemljišča v zaraščanju, iz gozdnogospodarskih načrtih (GGN) gozdnogospodarskih enot (GGE), pri izdelavi naslednjega GGN GGE (čez 10 let) določila kot gozd ali kot drugo gozdno zemljišče, v kolikor bodo še naprej prepuščena zaraščanju.

Ob izdelavi GGN GGE se lastnike pisno obvesti, da imajo del zemljišč v zaraščanju, ki bo ob naslednji obnovi GGN GGE določen kot gozd skladno z gozdarsko zakonodajo. Za lažji pregled vseh površin, ki so v trenutno veljavnih GGN GGE določene kot površine v zaraščanju, smo na spletnem pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije pripravili sloj Površine v zaraščanju, ki ga najdete pod zavihkom Prikaz gozdov. V kolikor bi želeli površine v zaraščanju očistiti se obrnite na pristojnega revirnega gozdarja.

Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje. Lastniki gozda, ki želijo pridobivati okrasna drevesa, to prijavijo revirnemu gozdarju. Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda z odločbo poda usmeritve za pridobivanje okrasnih dreves in izda nalepke (plombe) za označitev okrasnih dreves. Vsako posamezno okrasno drevo mora biti s plombo označeno med prevozom in na prodajnih mestih.