Posek lesa

V skladu z zakonodajo mora biti v slovenskih gozdovih vsako drevo, ki je predvideno za posek izbrano in označeno (odkazano). To velja za vsa drevesa, ki so v prsni višini debelejša od 10 cm.

Izbira dreves za redni posek se izvaja na pobudo lastnika gozda oz. njegovega zastopnika, ki jo ustno ali pisno poda na ZGS. Izbira dreves za redni posek večinoma izvajajo revirni gozdarji ZGS, skupaj z lastniki gozdov po predhodnem svetovanju v skladu z gozdnogojitvenimi načrti za konkreten gozd.

Označitev dreves za sanitarni posek lahko izvede revirni gozdar ZGS sam in o tem obvesti lastnika. Lastnik gozda lahko zaradi nujnosti poseka tudi sam začne s sanitarnim posekom in o tem nemudoma obvesti ZGS oziroma revirnega gozdarja.

Za redni posek ZGS v okviru upravnega postopka lastniku gozda izda odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. Za sanitarni posek ZGS izda odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih.

Če se posek izvede brez predhodne izbire dreves in izdaje odločbe, se tak posek opredeli kot nezakonit. Posledično je tudi prodaja lesa nezakonito posekanih dreves protizakonita.

Lastniki gozdov niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, zato jim ni potrebno izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti niti usposobljenosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

Lastnikom gozdov, ki se lotijo dela v gozdu brez predhodnega usposabljanja, močno priporočamo, da se čim prej udeležijo vsaj tečajev varnega dela v gozdu, ki jih ZGS organizira vsako leto.

Poleg usposobljenosti je za delo v gozdu najpomembnejši dejavnik ustrezna oprema. Predvsem pri nabavi varovalne opreme (npr. protivreznih hlač, čelade itd) naj lastniki ne varčujejo. Tudi, če se varovalna oprema na prvi pogled zdi draga, je v primerjavi s posledicami delovne nesreče lahko zelo poceni.

Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo in priporočamo, da si pridobijo ponudbe več izvajalcev ter na podlagi njih izberejo najugodnejšega. Za posek lahko najamejo registrirane izvajalce: gospodarske družbe, samostojne podjetnike ali kmete, z registrirano ustrezno dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter člane strojnih krožkov oz. združenj za medsosedsko pomoč.

V pomoč lastnikom gozdov pri izbiri izvajalcev del v njihovih gozdovih je:

• seznam registriranih izvajalcev del v gozdovih v Sloveniji, ki je objavljen na spletni strani inšpekcije (povezava: https://www.gov.si/teme/nadzor-v-gozdarstvu/). Skrbnik je gozdarska inšpekcija v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki preverja, če izvajalec izpolnjuje pogoje za opravljanje del v gozdu.
• portal Mojgozdar (povezava: https://www.mojgozdar.si/), skrbnik seznamov izvajalcev gozdarskih storitev je Gozdarski inštitut Slovenije.

PRODAJA LESA NA GOZDNI CESTI IN NA KAJ MORAMO BITI POZORNI

Lastniki gozdov se za prodajo lesa odločijo bodisi zaradi potrebe ali glede na povpraševanje po določeni vrsti lesa oziroma ponujeni ceni za les na trgu. Ta strategija se običajno podre, ko drevesa »označijo« naravni dejavniki, kot so veter, sneg ali podlubniki. Ker so v zadnjih letih obsežni ujme in napadi podlubnikov zatresli trg z gozdnimi lesnimi sortimenti, v prispevku podajamo ključne elemente, ki jih mora lastnik gozda poznati ob prodaji lesa.

Razvrščanje lesa po kakovostnih razredih

Kupci imajo jasno predstavo o tem, kakšen les želijo kupiti in za kakšno ceno. V pomoč pri prodaji so standardi oziroma merila razvrščanja gozdnih lesnih sortimentov. V Sloveniji so ponekod še vedno navajeni na standarde razvrščanja, ki so veljali v nekdanji skupni državi (JUS), pri zasebnih lastnikih pa so vse bolj v uporabi avstrijske oziroma nemške uzance (dogovori) razvrščanja gozdnih lesnih sortimentov, ki sicer temeljijo na skupnih evropskih standardih. V Sloveniji nimamo sprejetih tovrstnih dogovorov, za merjenje in razvrščanje gozdno lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije pa je v veljavi poseben pravilnik (Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije). Trenutno veljavni pravilnik je bil sprejet decembra 2022. Čeprav formalno velja le za državne gozdove, se ga deloma uporablja tudi pri prodaji lesa iz zasebnih gozdov. Po podatkih iz ankete, ki jo je izvedel Gozdarski inštitut Slovenije v letu 2022 anketirani kupci pri odkupu gozdnih lesnih sortimentov uporabljajo omenjeni pravilnik le v 28 %, desetina kupcev uporablja avstrijske trgovske uzance, vsi ostali pa uporabljajo več različnih sistemov oziroma lastna pravila. Skoraj polovica kupcev (43,7 %) meni, da bi bila na tem področju potrebna sprememba. Za poenotenje sistema razvrščanja gozdnih lesnih sortimentov za vse lastnike gozdov in državne gozdove pa se je izreklo več kot 80 % anketiranih kupcev.

Kriterije razvrščanja lesa bi sicer moral poznati že vsak izvajalec del v gozdu, saj se le tako lahko izogne večjim napakam pri krojenju lesa, pa tudi kasneje pri prodaji. Razvrščanje lesa po kakovosti in izmero lesa ni dobro prepuščati voznikom gozdarskih tovornjakov, kar se v praksi pogosto dogaja. Lastnik gozda ima pravico izvedeti, kako si kupec predstavlja prevzem lesa in kaj pomenijo oznake na odkupovalnem bloku. Če bo izmera narejena na žagi, saj nekatere žage (tudi slovenske) razpolagajo z elektronsko izmero lesa, mora kupec prodajalca na to opozoriti. Običajno je tako izmerjena količina zelo natančna, drugače pa je z razvrščanjem v kakovostne razrede, ki je še vedno odvisna od delavca na vhodnem traku.

Dobri izvajalci razvrščajo les na kamionski cesti tako, da posebej ločijo kakovostnejše sortimente od manj kakovostnih (npr. les za celulozo in plošče in hlodovino) ter če je le mogoče in smiselno, tudi po drevesnih vrstah. S pomočjo nakladalnih žerjavov na gozdarskih prikolicah ali sprednjih rampirnih klešč to opravilo ne predstavlja več velikih težav, lastnik gozda kot kupec pa imata s tem boljšo predstavo o količini in kakovosti prodajanega lesa. S klasično izmero ali pa s pomočjo digitalnih aplikacij na pametnem telefonu je z nekaj koraki mogoče ugotoviti količino lesa, ki se nahaja na skladišču ob kamionski cesti.

Izmera lesa

Za izmero volumna hlodovine praviloma velja izmera premera brez skorje (če merjenje premera hloda vključuje skorjo, se dvojno debelino skorje odšteje) in dolžine brez nadmere. Pri izmeri je treba paziti, da premerka objamejo hlod ter da merilec pravilno zapiše izmerjeno številko. Premer hloda merimo na sredini nominalne dolžine, nadmera se ne upošteva. Če je na tem mestu odebelitev ali druga deformacija, se premer meri pred in za deformacijo.

Celulozni les, brusni les oziroma les za plošče se običajno meri v prostorninskih metrih. To pomeni, da se izmeri širino, dolžino in višino naloženega lesa ter dobljeni volumen pretvori v kubične metre s pomočjo faktorja. Za celulozo iglavcev velja uporaba faktorja od 0,70 do 0,60. Za okrogli les, ki je zelo kriv pa je lahko faktor tudi nižji. Kaj pa tehtanje? Nekateri kupci, zlasti za celulozni les ali les za plošče listavcev, pri odkupu uporabljajo merjenje mase lesa v tonah. Tudi pri tem se za določitev kubičnih metrov uporablja pretvorbene faktorje, ki so odvisni predvsem od drevesne vrste in vlažnosti. Kupec mora prodajalca seznaniti s pretvorbenimi faktorji že pred sklenitvijo posla, saj je kasneje težko dokazovati pravilnost izmere, če sta dogovorjena za ceno, izraženo v evrih na kubični meter. Kupec in prodajalec sta lahko dogovorjena tudi za ceno v evrih za tono (svežega) lesa ali pa za ceno v evrih za tono absolutno suhega lesa t.i. atro tono. Pretvorbe med posameznimi merskimi enotami so lahko zelo zahtevne in če temu sledijo tudi dogovori za cene v različnih merskih enotah, je ob nepoznavanju uporabe faktorjev lastnik lahko prikrajšan za znaten dohodek. Zaradi tega je priporočeno, da se v takih primerih lastnik gozda (prodajalec) dodatno izobrazi ali prepusti obračunavanje osebi z ustreznim znanjem in zaupanjem.

Lastnik gozda lahko vedno preveri izmero na terenu, kar lahko naredi s slučajnim preizkusom, če kupcu oziroma merilcu v celoti ne zaupa. Kaj pa izmera volumna lesa, če gre za strojno sečnjo? Nekateri stroji za sečnjo lahko izvedejo meritev okroglega lesa oziroma posameznih sortimentov že ob kleščenju in razžagovanju. Točnost izmere je odvisna od vrste stroja ter predvsem od načina uporabe ter nastavitve (umerjanja) merilne naprave, kar mora strojnik redno izvajati. Če ne poznamo načina dela in uporabe merilne naprave za določenega izvajalca del v gozdu, so tovrstne meritve lahko zelo nezanesljive.

Prodajna pogodba da ali ne?

Pogodba med kupcem in prodajalcem (lastnikom gozda) je lahko sklenjena v pisni ali ustni obliki. V primeru kakršnegakoli spora je ustni dogovor težje dokazovati, ima pa svojo prednost, če lastnik gozda kupcu dejansko zaupa. Prav bi bilo, da kupec in prodajalec napišeta in potrdita osnovne elemente pogodbe, to je cena za posamezni kakovostni razred ter rok plačila. Hkrati se je dobro predhodno dogovoriti o načinu izmere in uporabi faktorjev. Tudi pri prodaji lesa se pojavlja določeno tveganje za goljufije, zato je dobro, da lastniki gozda poznajo osnove merjenja in razvrščanja lesa ter delovanja trga z gozdno lesnimi sortimenti. Večja pozornost prodajalca je potrebna zlasti pri prodaji vrednejšega lesa.

Pri prodaji lesa na gozdni cesti je treba poudariti še dve zakonski zahtevi:

1. Lastnik gozda mora ob prodaji lesa na kamionski cesti imeti vzpostavljen t.i. sistem potrebne skrbnosti (EU Uredba o lesu - EUTR).
2. Les, ki je naložen na vozilo ali se prevaža po cesti mora zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti spremljati t.i. knjigovodska listina (več na: Sledljivost prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti | GOV.SI).

Naj poudarimo, da mora skladno z EU Uredbo o lesu, lastnik gozda, ki les proda (prvič daje na trg EU) zagotavljati kar nekaj informacij glede prodaje in jih hranit 5 let in sicer o vrsti proizvoda, drevesni vrsti in količini lesa, dovoljenju za posek (odločba Zavoda za gozdove Slovenije), imenu in naslovu prejemnika oz. trgovca, kateremu je dobavil oz. prodal gozdne lesne sortimente, ter morebitna druga dovoljenja.

Se pa prav na tem področju obeta tudi pomembna sprememba, ki bo v določenih primerih še zaostrila vodenje podatkov pri prodaji lesa. V letu 2023 je bila namreč sprejeta nova EU Uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja in degradacije gozdov – EUDR (Uredba EU 2023/1115), ki glede prodaje lesa prinaša nove zahteve. Poleg dopolnjenega sistema potrebne skrbnosti ter zagotavljanja legalnosti poseka nova EU Uredba določa, da se les lahko proda le če ni povzročil krčitve gozda za kmetijske namene (tudi če gre za povsem legalno krčitev gozda). Poseben izziv za lastnike gozdov bo predstavljala t.i. izjava o potrebni skrbnosti, kjer se širi nabor potrebnih podatkov o prodaji (podatki o prodajalcu in kupcu, drevesne vrste, količina, lokacija poseka, dovoljenje za posek, dokaz, da s sečnjo ni bila povzročena krčitev gozda) ter posredovanje podatkov v enoten elektronski sistem na ravni EU pred vsako prodajo ter pridobitev t.i. referenčne številke, ki mora spremljati ostalo dokumentacijo pri prodaji lesa. Prvotno je bilo predvideno, da se bo že sprejeta EU Uredba začela izvajati 1. 1. 2025, vendar je zaradi številnih nejasnosti pri izvajanju sedaj v postopku sprejema odlog izvajanja in sicer na 1. 1. 2026.

VSEBINA V IZDELAVI