Gozdne prometnice

Gradnja gozdne ceste poteka po postopku, ki ga določa gozdarska in gradbena zakonodaja. Priprava na gradnjo gozdne ceste se prične s pobudo investitorja na ZGS in s tem za izdelavo elaborata ničelnic, ki ga izdela ZGS. Na podlagi elaborata ničelnic končno traso gozdne ceste izmed možnih variant izbere/določi investitor skupaj s projektantom, ki tudi izdela načrt/projekt gozdne ceste. Iz tega načrta/projekta je razvidno, v katero stopnjo zahtevnosti glede na razvrstitev objektov sodi načrtovana gozdna cesta (v primeru nezahtevnega ali manj zahtevnega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje). Projektant pridobi mnenja/soglasja vseh potrebnih soglasodajalcev, tudi ZGS. ZGS po končani gradnji opravi strokovni pregled zgrajene gozdne ceste. Z izjemo del, ki jih opravi ZGS, mora investitor gozdne ceste navedeno dokumentacijo plačati.

Kadar so gozdovi poškodovani zaradi naravnih nesreč, takojšnja gradnja gozdne ceste pa je nujna za pravočasno sanacijo, Zavod izdela načrt za nujno gradnjo v okviru načrta sanacije gozda.

Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi ZGS v sodelovanju z lokalno skupnostjo (4. odst. 38. člena ZG). Viri financiranja vzdrževanja gozdnih cest so: redna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest (pristojbina, ki jo plačajo lastniki gozdov in proračun RS), lastna sredstva občin in sredstva drugih uporabnikov gozdnih cest. ZGS izdelava letne programe vzdrževanja po občinah, jih uskladi z razpoložljivimi sredstvi in pripombami občin, izdela operativnih programov del (oddaja del) in izvaja nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del.

Lastniki gozdov lahko s svojimi pravočasnimi pobudami, predlogi sodelujejo pri pripravi programov vzdrževanja.

Kdo je dolžan plačati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest?

Plačevanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest določa Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in naslednji), natančneje pa jo definira Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94 in naslednji) – v nadaljevanju »Uredba«.

V 3. členu Uredbe je določeno da:

»Pristojbino plačujejo lastniki gozdov (v nadaljnjem besedilu zavezanci): fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja.
Pristojbina se ne plačuje od varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so razglašeni s predpisom vlade, in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta.
Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 ha in je povprečna spravilna razdalja več kot 1200 m in več kot 800 m za spravilo z žičnico.
Območja gozdov iz drugega odstavka tega člena ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Parcelne številke gozdov v teh območjih Zavod sporoči pristojnemu davčnemu uradu.«

Pristojbino torej plačujejo vsi lastniki gozdov razen izjem, ki so v besedilu člena točno definirane. Pristojbina se torej NE plačuje od:

• varovalnih gozdov,
• gozdov s posebnim namenom in
• gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta (Uredba natančno definira, kakšno mora biti to območje, poleg kriterija 100 ha je potrebno upoštevati tudi spravilno razdaljo).

Zakonodaja določa, da je lastnik gozda dolžan plačevati pristojbino tudi v primeru, ko skozi določene gozdne parcele gozdna cesta ne poteka. Naj poudarimo, da Uredba ne govori o »gozdovih brez cest«, ampak o »gozdovih, ki s cestami niso odprta«. Pri tem je potrebno upoštevati dvoje. Gozdne ceste ne odpirajo samo parcel, skozi katere potekajo, ampak odpirajo določeno vplivno območje, ki zajema tudi parcele brez gozdnih cest. Uredba pri definiranju pojma »gozdovi, ki s cestami niso odprti« ne govori le o gozdnih cestah, temveč tudi o drugih cestah, kar so lahko tudi javne ceste in te dejansko odpirajo dobršen del slovenskih gozdov.

Naj še dodamo, da Zakon o gozdovih v 38. členu določa, da »Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest, ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev«. Evidenca gozdnih cest, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije, je javno dostopna na internetni strani ZGS: https://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/.

Kdo izračuna višino pristojbine?

Vsako leto mora Zavod za gozdove Slovenije posredovati Finančni upravi RS (FURS) sezname tistih gozdnih parcel, za katere se pristojbina ne plačuje, in podatke ocen površine gozdne ceste na parceli, ki se odšteje pri osnovi za določitev katastrskega dohodka.

Višina pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je odvisna od višine katastrskega dohodka, saj se plačuje v višini 14,7 % od katastrskega dohodka zasebnih gozdov in 20 % katastrskega dohodka državnih gozdov. Odmero pristojbine na podlagi višine katastrskega dohodka pripravi FURS.

Kdo je prejemnik sredstev?

Pristojbino lastniki gozdov plačajo FURS-u, ki jo nato na podlagi razdelilnika iz Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest razdeli na občine, ki zagotavljajo izvedbo vzdrževanja gozdnih cest (izbira izvajalca, pogodba, plačilo …). Naloga Zavod za gozdove Slovenije je, da pripravi letni program vzdrževanja gozdnih cest in izvaja nadzor nad opravljenimi deli.

Kaj storiti, če se z odmero višine ne strinjate?

Lastnik gozda, ki se z odmero višine pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest ne strinja, se lahko na prejeto odločbo pisno ali ustno pritoži na Ministrstvo za finance oziroma pristojni urad FURS-a, kot je to navedeno v pravnem pouku prejete odločbe.

Pri pripravi ali gradnji gozdne vlake pobudo za izdelavo elaborata vlak vloži lastnik gozda (ali investitor) pisno na ZGS. Če poteka vlaka tudi čez parcele lastnikov, ki niso investitorji, mora investitor najkasneje do izdelave elaborata vlak od njih pridobiti pisna soglasja (pravica graditi). V elaboratu vlak se opredeli potek tras gozdnih vlak, pogoji za tehnologijo gradnje, tehnični elementi, potrebna soglasja. Ko je trasa na terenu označena, sledi izbira drevja za posek na trasi in izdaja odločbe o skupni izbiri drevja za posek. ZGS po končani gradnji opravi strokovni pregled nove gozdne vlake. Postopek je za lastnika brezplačen.