Gozdnogojitvena dela

Gozdove v Sloveniji obnavljamo večinoma po naravni poti.

Pri naravni obnovi lastnik gozda upošteva naravna in gospodarska izhodišča. S primernim oblikovanjem vrzeli v času in prostoru poskrbimo za pomlajevanje želenih drevesnih vrst in za njihovo čim boljšo razrast, ki vpliva na vrednost gozdnih lesnih sortimentov.

Priprava sestoja na obnovo in naravna obnova

Ko gozdni sestoj doseže zrelo starost in preide do razvojne stopnje pred začetkom uvajanja v obnovo gozdarji začnemo z deli za naravno nasemenitev semena prisotnih drevesnih vrst. V gozdni sestoj in na gozdna tla začenjamo dovajati več svetlobe s sistematičnim odstranjevanjem odraslih dreves, istočasno tudi več toplote. S tem vzpodbujamo kalitev semena in nadaljnji razvoj prisotnih mladih dreves. Odstranjuje se grmovnice in drevesca, ki ovirajo nasemenitev in razvoj zasnovanega vznika mladja, ki se razrašča pod njim.

Naravno pomlajevanje je ključen znak vitalnosti gozda in zagotovilo za njegovo trajno uspevanje, zato ga moramo varovati in zagotavljati z vsemi ukrepi v gozdovih. Pomlajevanje poteka s semenom prisotnih semenskih dreves odraslega gozdnega sestoja, od katerih je odvisna tudi drevesna sestava bodočega mladja.

Obnova sestoja s sadnjo ali setvijo

Obnova s sadnjo sadik ali setvijo semena gozdnega drevja se tako izvaja le tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna ali kjer je potrebna zaradi različnih razlogov hitra ozelenitev vrzeli v gozdu.

Prednosti naravne obnove so predvsem v tem, da ohranja trajno poraščenost in varstvo gozdnih rastišč, mlade populacije gozdnega drevja so prilagojene gozdnim rastiščem na katerem uspevajo, zagotavlja se enakomerna rast mladja in neoviran razvoj koreninskega sistema mladih dreves, poleg tega pa je mladje dobro prilagojeno mikrorastiščnim posebnostim, posebno v mešanih gozdovih. Novo nastal gozd je tudi genetsko zelo pester, kar je še posebej pomembno ob vseh pričakovanih negativnih vplivih, ki tak gozd čakajo v prihodnosti. Stroški naravne obnove so tudi do 20 krat manjši kot pri obnovi gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja.

Pomanjkljivost naravne obnove je predvsem njena odvisnost od semenskih let in od odziva pomlajevanja, kar narekuje intenzivnost sečnje. Neenakomerna gostota naravnega mladja zahteva včasih dopolnilno sadnjo in večje vložke za negovalna dela, posek odraslega sestoja je pogosto otežen, še posebej ker se želimo izogniti poškodbam mladja pri sečnji in spravilu.

S tem skupnim imenom označujemo vrsto ukrepov s katerimi spremljamo rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd.

V gospodarskem gozdu je med drugim pomembna kakovost lesa in oblika drevesa. Vreden in tehnično uporaben les dobimo predvsem iz dreves z ravnimi in enakomerno raščenimi debli. Za gojenje takih dreves pa je potrebno negovati gozd že v zelo mladih razvojnih fazah gozda, kot sta mladje (od vznika semena do okvirne višine pasu) in gošča od 1 metra višine dalje.

Mladje in goščo lahko negujemo:

• posredno po naravni poti (s pomočjo krošenj starega gozda)
• po neposredni poti (s škarjami, vejnikom, sekiro, motorno žago, motorno čistilko)
• kombinacijo obeh poti.

Nega s pomočjo starega sestoja

Z oblikovanjem starega sestoja oblikujemo takšno okolje, ki mladje varuje pred zunanjimi negativnimi vplivi (sneg, veter, sonce). Star sestoj in njegova senca deluje na mladje in goščo selektivno, ohranja le najbolj vitalne osebke. Stari sestoj varuje tla, preprečuje zapleveljenje in rast grmovnic in s tem zmanjšuje stroške nege (ni potrebna obžetev). Pomlajevanje poteka dolgo, od 10 do 40 let. Zadnje desetletje ostanejo v zgornjem sloju le najkvalitetnejši osebki, ostale pa odstranimo

Neposredna nega mladega gozda

• obžetev trav in zelišč (robida)
• Čiščenje mladja in gošče (odstranjevanje ovijalk (vzpenjalk) in grmovnic )
• rahljanje
• uravnavanje drevesne zmesi
• izpopolnjevanje mladja z dosaditvijo
• zaščita mladja pred divjadjo

Obžetev

Mlada drevesca so predvsem v mladju izpostavljena močni konkurenci zeliščnega sloja. Trave, zelišča, robida, praproti in grmovnice ovirajo razvoj mladja, zato jih moramo odstraniti. Neožete trave in zelišča do jeseni mladje prerastejo, jeseni poležejo, sneg pa vse skupaj še potlači. Primeren čas za obžetev je julij, ko je še večina plevelov v fazi doraščanja..

Čiščenje mladja in gošče

S čiščenjem iz mladja ali gošče odstranimo osebke nezaželenih lastnosti in s tem dvigamo kvaliteto pomladka. Izvajamo negativno izbiro, kar pomeni da iščemo osebke z negativnimi lastnostmi in jih s primernim orodjem odstranimo

Negativni znaki na mladih osebkih so lahko:

• predrastki in silaki - močnejša krivost debla
• poševna rast - dva/več vrhov, dvojnost debla
• težje poškodbe - polomljen vršni poganjek
• zavrta rast - debelovejnatost
• različne bolezni

Neželene osebke lahko tudi samo obglavimo (prisekamo) ali oklestimo. S tem ohranjamo stojnost mladja. Odstranimo tudi grmovne in druge vrste (npr. leska, srobot, vzpenjavke), ki ovirajo normalni razvoj mladja

Rahljanje mladja in gošče

Če so pomlajene površine pregoste jih hitro poleže sneg in se spomladi ne morejo več pobrati. Z rahljanjem izločimo pregoste osebke in povečamo tršatost mladic, vendar ne na škodo kvalitete. Pri rahljanju ne smemo delati vrzeli v sestojih.

Uravnavanje zmesi

Pred nego mladja ali gošče si zamislimo tudi želeno zmes drevesnih vrst v bodočem gozdu. Če želimo spremeniti trenutno razmerje drevesnih vrst moramo odstraniti eno vrsto (npr. breza, vrbe) in pospeševati drugo (npr. hrast). Odločilno vlogo pri izbiri drevesnih vrst igrajo konkretne rastiščne razmere. Vsa potrebna navodila za odločitve glede mešanosti drevesnih vrst dobite pri revirnem gozdarju.

Ravnanje ostrih robov

Pri neenakomernem pomlajevanju nastane v mladju in gošči veliko ostrih stopnic. Na teh robovih se osebki razraščajo, podivjajo in zavirajo rast mlajšim osebkom na mejni črti med višjo in nižjo goščo. Negativnemu razraščanju se izognemo, če robove pristrižemo.

Spopolnitev s sadnjo

Pogosto se zgodi, da pomladitev ni bila uspešna na vsej površini. med mladjem ostanejo prazne nepomlajene površine. V takih primerih vrzeli lahko dopolnjujemo s sadnjo rastišču primernih drevesnih vrst. Manjših vrzeli (do treh arov) ne spopolnjujemo, ker se bodo kasneje zapolnile po naravni poti.

Varstvo pred divjadjo

Pred divjadjo smo prisiljeni varovati pomladek povsod tam, kjer preštevilna divjad ogroža razvoj mladja z objedanjem in lupljenjem. Mlada drevesa lahko zavarujemo individualno z kemičnimi sredstvi (premazi), s količenjem in s tulci (polni in mrežasti). Površinsko lahko mladje zavarujemo pred škodami po divjadi tudi z žično ograjo.

Nege mladja in gošče se lotimo, ko imamo jasno postavljen cilj, kaj želimo z nego doseči Ta cilj ki ga nam pomaga določiti revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije pri katerem lahko lastniki gozdov dobijo vas navodila kaj je potrebno storiti v okviru ukrepov nege, ter kako in kdaj se to dela izvajajo.

Izbiralno redčenje

Glavni ukrep nege gozda v letvenjaku in drogovnjaku je izbiralno redčenje, s katerim izboljšujemo kakovost gozda, njegovo stabilnost in zdravstveno stanje. Zdrava in kakovostna izbrana drevesa (izbrance) pospešujemo tako, da odstranimo drevesa, ki jih najbolj ovirajo pri razvoju (konkurente). V večini primerov odstranimo eno ali dve konkurenčni drevesi.

Izbiralno redčenje odraslega gozda

O debeljaku govorimo, ko drevje preraste povprečni prsni premer 30 cm. To je najdaljše obdobje v življenju gozda. V odraslem gozdu z izbiralnimi redčenji še oblikujemo končno podobo odraslega gozda in hkrati pridobivamo pomemben dohodek za lastnika gozda. Izbiralna redčenja z naraščajočo starostjo ponavljamo vse bolj poredko.