Ureditev sečišča

Vodila dobrega ravnanja pri urejanju sečišč

Pravna podlaga:
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov, Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13,
Pravilnik o varstvu gozdov, Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16.

Sečišče (delovišče) je del gozda, kjer poteka sečnja, ter pripadajoče spravilne poti ter skladiščni prostori ob cestah za skadiščenje lesa neposredno po spravilu (dalje: rampni prostori).
V kolikor je delo na nekem sečišču namerno prekinjeno za daljši čas (časovno ločen posek iglavcev in listavcev, prepoved sečnje v vegetacijskem obdobju, premik ekip na območja za nujne sanitarne sečnje ipd), se mora sečišče urediti, kot da je zaključeno.

Glavni trije razlogi za ureditev sečišča:
-    preprečiti razvoj podlubnikov,
-    omogočiti nemoteno pomlajevanje,
-    preprečiti ovire in poškodbe na gozdnih tleh, na gozdnih prometnicah in vodotokih ter na drugih objektih, ki služijo rednemu gospodarjenju z gozdovi in drugim rabam gozda.

Ureditev sečišča zajema ureditev:
-    sečišč,
-    prometnic (vlake, sečne poti, ceste; vožnja izven vlak oz. poti ni dovoljena),
-    skladiščnih prostorov ob cestah.

Roki za ureditev sečišča, določeni s pravilniki:
-    redna sečnja (A odl.): v dveh mesecih od začetka sečnje, pri letni sečnji iglavcev (1. apr.- 31. okt.) v enem mesecu po začetku sečnje;
-    sanitarna sečnja (C odl.):
o    do roka se izvedejo dela za preprečevanje razvoja podlubnikov (ravnanje s sečnimi ostanki, beljenje panjev, spravilo, odvoz lesa iz gozda),
o    druga dela ureditve sečišča se izvedejo najkasneje, preden se ekipa preseli na novo sečišče (posek in izdelava močno poškodovanih dreves zaradi dela, ureditev vlak in skladiščnih prostorov, odstranitev nelesnih ostankov ipd).

Razmere za dopustna odstopanja od predpisanih rokov:
-    zimske sečnje (od 1. nov. do začetka vegetacijskega obdobja na območju sečišča): v kolikor je delo na sečišču zaradi vremenskih razmer onemogočeno in se prekine, se sečišče, prometnice, skladiščni prostori in sečne poti uredijo v enem mesecu po tem, ko je skopnel sneg oziroma čim prej, ko to omogočajo vremenske razmere,
-    velika sečišča (več kot 1000 m3): sproti se izvaja ravnanje s sečnimi ostanki (urediti najmanj v treh tednih po poseku drevesa) in odvoz sortimentov; sečišče se dokončno uredi, preden se ekipa preseli na novo sečišče.
V kolikor se ravnanje s sečnimi ostanki in odvoz sortimenov sproti ne izvaja, se na to opozori lastnika gozda ter gozdarsko inšpekcijo.

Beljenje panjev iglavcev in bresta se izvaja za varstvo pred podlubniki, če so panji na zgornji strani višji od 15 cm oz. so višji od 1/3 premera in so živi (žig ZGS mora ostati viden):
o    narediti 3-4 vzdolžne pasove (1/3 površine lubja) do lesa,
o    ali na vsakih nekaj cm narediti z mečem motorne žage prečno zarezo, ki sega do lesa in sicer od vrha panja do nivoja tal,
o    pri panjih na strmini obeliti daljše dele panja in zunanje dele glavnih korenin.
Varnost sekača ima prednost pred izvedbo beljenja visokih panjev iglavcev in bresta, kar je potrebno zlasti upoštevati v primerih izkoreninjenja dreves v naravnih ujmah, ter tudi pri redni sečnji na težko prehodnem terenu.

Odvoz okroglega lesa (GLS):
Ves okrogel les mora biti izpeljan iz gozda.
Les iglavcev iz sanitarne sečnje (C odločba) mora biti izpeljan iz gozda najkasneje do roka na odločbi, če ni obeljen ali žlebljen (v pasovih ali črtah odstranjeno lubje) ali tretiran z insekticidom z dovoljenjem ZGS.
Izjemoma v sestoju lahko ostanejo posamezni kosi okroglega lesa iglavcev in bresta (razpršeno poškodovano tanko drevje, manj vredni sortimenti), če so obvejeni ter razžagani na cca 1 m dolge kose.  Debelejši kosi s premerom nad cca 20 cm morajo biti olupljeni ali žlebljeni.

Ravnanje s sečnimi ostanki pri sečnji:
Odmik gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov z gozdnih poti in prometnic, z mejnikov, iz kaluž in vodnih izvirov ter z mladovja, kmetijskih zemljišč in z zunanjih gozdnih robov.
Odmik se praviloma izvaja sproti oz. s smiselnim zamikom upoštevajoč letni čas, frekventnost območja, spravilnega sredstva.
Odmik gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov z mladovja se izvaja sproti oz. z zamikom največ treh tednov.
V primeru uporabe vlak za strojno sečnjo na  vlakah ne sme biti vejevja, zloži se ga v klasične kupe sečnih ostankov.
Odmik gozdnih lesnih sortimentov iz sosednjih posesti
Sečnih ostankov se praviloma ne pušča na sosednjih posestih. V kolikor drevo pade na sosednjo posest, se z vitlom povleče v notranjost posesti, kjer se drevo izdela.
Ravnanje s sečnimi ostanki na površinah za redno obnovo
Na površinah za obnovo s sajenjem se sečne ostanke zloži v kupe ali v redi, da se pripravi prostor za sajenje. Priprava tal za sajenje se izvede v okviru ureditve sečišča.
Na površinah za naravno obnovo se sečne ostanke odstrani iz že osnovanega podmladka. Veje iglavcev se zloži v kupe, veje listavcev lahko ostanejo razprostrte na površinah brez podmladka.
Usmerjeno podiranje dreves na nepomlajene površine z uporabo klinov za usmerjeno podiranje.  

Dodatne zahteve za ravnanje s sečnimi ostanki iglavcev (sečni ostanki niso naseljeni s podlubniki)
S podlubniki nenapadene sveže veje in vrhače zlagamo na kupe v vegetacijskem obdobju takoj po sečnji, da preprečimo nalet podlubnikov, zunaj vegetacijskega obdobja pa najkasneje v treh tednih po poseku. Vrhače oklestimo in razžagamo na cca 1 m dolge kose in jih zložimo v notranjost kupa. Veje zlagamo čez vrhače.
Debelejše veje (nad 4-5 cm) prekrijemo s tanjšimi vejami ali pa jih na koncu oblikovanja kupa razžagamo na 0,5 m dolge kose. Kupov ne zlagamo tik ob debla iglavcev ali na panje.
Izjemoma sečnih ostankov ne zlagamo v kupe takoj po sečnji, če bodo izpostavljeni močnemu sončnemu obsevanju v spomladanskem in poletnem času. V tem primeru ravnamo z njimi kot z sečnimi ostanki listavcev (glej odmik GLS in sečnih ostankov). Za tak ukrep se je treba predhodno uskladiti z ZGS in se dogovoriti za izvedbo morebitno potrebne naknadne priprave tal za obnovo.
V primeru strojne sečnje veje in vrhače zložimo pod kolesa na sečne poti in zavozimo. V kolikor sečni ostanki na sečišču ostajajo nezavoženi, jih je potrebno zložiti v kupe (npr. na slepih krakih sečnih poti).
V primeru uporabe procesorske glave ali zbiranja vejevja: kupi sečnih ostankov ob cestah, ki čakajo na drobljenje, ne smejo ovirati prevoznosti prometnic, ne smejo zasedati skladiščnih prostorov, ne smejo biti naslonjeni na stoječa drevesa iglavcev. Zunanjo plast kupa v globino 30 cm je potrebno izdelati kot klasičen kup (na vrhu so tanjše veje). Debelejši vrhači in veje (premer nad 4-5 cm) morajo biti razrezane na največ 0,5 m dolge dele. Ostanki debel na vrhu kupov morajo razrezani na največ 0,5 m in obeljeni v pasovih.
Sveži sečni ostanki lahko zasedajo skladiščni prostor ob cestah v poletnem času največ tri tedne, v zimskem času največ do sredine marca oz. prilagojeno snežnim razmeram.
Če so zloženi v neurejene kupe oziroma predolgo zasedajo rampni prostor, izdamo sklep o izvršbi za ureditev sečišča (vezano na odločbo za posek) lastniku gozda oziroma izdamo odločbo za ureditev sečišča izvajalcu sečnje, če ima lastnik pogodbo, da ureditev sečišča izvede izvajalec sečnje.
Izjemoma, če so veje, vrhači in panji iglavcev že odmrli (sečnja izletelih lubadark), se z njimi ravna kot pri sečnji listavcev (glej odmik GLS in sečnih ostankov).

Dopustna odstopanja pri ravnanju s sečnimi ostanki v izrednih razmerah močno povečanega obsega sečnje in s kratkimi roki za izvedbo
Ravnanje s sečnimi ostanki na ogolelih površinah, izpostavljenih sončni pripeki, ki bodo prešle v sanacijsko obnovo
Veje iglavcev, če niso naseljene s podlubniki, in veje listavcev lahko ostanejo v predhodnem dogovoru z ZGS (ta možnost se zapiše na odločbo) razprostrte na površini, da se izsušijo. Priprava tal za obnovo se izvede naknadno kot gozdnogojitveno delo.

V primeru velike količine vej iglavcev, ki jih ne moremo pustiti razprostrte na sečni površini, je potrebno le te zbrati v kupe, priporočljivo jih je pokuriti ali zdrobiti.
Praviloma pri izdelavi ene odrasle smreke nastanjejo trije kupi (na vsako stran eden, ki je lahko tudi v obliki redi, in en kup iz vrhača). Kup vej praviloma ne bi smel biti višji od 1,5 m. Za prevelik kup lahko štejemo kup dolžine 5 m in višine 2 m.
Pri večjih kupih, ki bodo ostali v gozdu, je treba zunanjo plast kupa v globino 30 cm izdelati kot klasičen kup, tako da so debelejši sečni ostanki razrezani na 0,5 m kose.  

Ravnanje sečnimi ostanki iglavcev, napadenimi s podlubniki
V kolikor so sečni ostanki ob poseku že napadeni s podlubniki, jih je potrebno zbrati in čim prej pokuriti ali zdrobiti. Zlaganje takih sečnih ostankov v kupe samo z vidika varstva pred podlubniki ni več smiselno.

Pri kurjenju v gozdu za namen zatiranja podlubnikov je treba dosledno upoštevati pogoje, ki jih določa odločba Zavoda za gozdove Slovenije, ki kurjenje dovoljuje.

Vzpostavitev gozdne higiene po naravnih ujmah
Razrez s podlubniki nenapadenega drobnega drevja (do cca 15 cm premera), poškodovanega v ujmah na  cca 1 m dolge kose.
Razrez polomljenih vrhačev na cca 1 m dolge kose oz. pri premerih nad 15 cm na cca 0,5 m dolge kose.
V mraziščih oz. na hladnih legah (npr. gosti sestoji na vlažnih tleh ali v višjih legah) je dopustna izvedba vzpostavitve gozdne higiene le s podiranjem poškodovanih drevesc na tla (brez razreza).

Sanacija poškodovanih vlak, cestišča in skladiščnih prostorov:
Vlake je potrebno po spravilu dnevno urediti glede prevoznosti in odvodnjavanja.
Odvodnjavanje vlak se uredi tako, da voda ne more povzročati erozije in da se ne steka na nižje ležeče prometnice ali kmetijske površine.  Če takšna ureditev ni mogoča (gozdne vlake na robu gozda, pobočne gozdne vlake), je odvodnjavanje potrebno urediti tako, da se na nižjeležečih površinah in objektih ne dela škoda. Vodo se bodisi neškodljivo razprši po nižjeležečem terenu ali pa odvede v površinske odvodnike vod (vodotoke). Pretočni profili nižjeležečih prometnic morajo upoštevati tudi količine vode iz višjeležečih predelov (tudi koncentriranih izpustov iz prometnic).
Prevoznost vlake je vzpostavljena, če je omogočena uporaba vseh terenskim in sestojnim razmeram primernih spravilnih sredstev.
Sečne poti – veje se odlagajo pred stroj na kolesnice, da se zavozijo. Upošteva se vse omejitve, ki so glede nosilnosti tal opredeljene v Vodilih dobrega ravnanja pri strojni sečnji (2014). Naknadno zasipanje kolesnic je neustrezno, saj poškodb koreninja s tem ne saniramo. Umestno je le pri nevarnosti erozije. Dopustno je  le v primerih, če je po tisti trasi načrtovana vlaka.
Na cestišču in skladiščnih prostorih je treba vzpostaviti prvotno stanje (kakršno je bilo pred pričetkom del).
Ob meteoroloških opozorilih na obilno deževje na širšem območju sečišča je potrebno urediti odvodnjavanje vlak in cest, odstraniti sečne ostanke iz strug, jarkov, hudourniških območij, odpeljati skladiščene gozdne lesne sortimente iz poplavnih območij in sicer ne glede na to, ali je sečišče že zaključeno ali ne.
 
Posek in izdelava močno poškodovanega drevja zaradi poškodb pri izvajanju sečnje in spravila in sporočanje o zaključku sečišča
Na sečišču je potrebno prepoznati močno poškodovana drevesa zaradi sečnje in spravila, ta drevesa posekati in izdelati. V gozdu ni dovoljeno puščati obviselih ali na polpodrtih dreves. V roku treh dni po zaključku sečišča o tem obvestiti ZGS. Sporočiti število in drevesno ter debelinsko strukturo posekanih neoznačenih močno poškodovanih dreves zaradi poškodb pri sečnji in spravilu.

Sporočanje o potrebi po dodatnem poseku neoznačenih drevesa zaradi sanitarnih vzrokov (npr. ob razširitvi žarišča podlubnikov)
V kolikor je na sečišču treba posekati dodatna drevesa, ki niso označena za posek, iz drugih sanitarnih vzrokov, je treba pred začetkom poseka le teh o tem obvestiti ZGS. Posek neoznačenih lubadark ali podrtic se lahko takoj po obvestilu nadaljuje. Posek neoznačenih dreves brez predhodnega obvestila je prekršek.

Izbira tehnologije sečnje in spravila
•    uporabljati spravilna sredstva in tehnologijo, ki so prilagojena naravnim razmeram oziroma občutljivosti gozdnih sestojev in tal,
•    pri spravilu s traktorji in drugimi samohodnimi stroji je dovoljeno vlačiti ali prevažati gozdne lesne sortimente le po gozdnih vlakah oziroma poteh.
•    po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti gozdne lesne sortimente samo zaradi njihovega sortiranja in zlaganja.
•    gozdnih lesnih sortimentov ni dovoljeno spravljati po tleh v hudourniških jarkih in po njihovih pobočjih, po plazovitih tleh in po strmih, erodibilnih pobočjih (npr. na dolomitnih rendzinah, koluvialnih tleh ipd.).
•    upoštevati omejitve iz odločb ZGS glede tehnologije ter časa izvajanja del
•    poškodbe na pomladku in drevju, na gozdnih tleh, na cestah, gozdnih vlakah, poteh, stezah in cestah je treba odpraviti takoj po končanem spravilu ter vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode.

Skladiščenje gozdnih lesnih sortimentov neposredno po spravilu (rampni prostori)
•    Gozdnih lesnih sortimentov (GLS) in sečnih ostankov ni dovoljeno zlagati in puščati v strugah potokov in hudournikov, v jarkih, na pasiščih prosto živečih živali, v kalih ali kalužah, ob vodnih izvirih in na prometnicah.
•    Gozdne lesne sortimente je dovoljeno zlagati pod in nad cesto le tako, da ne ogrožajo prometa in da je zagotovljena varnost pred njihovim proženjem na cesto ali po pobočju in da je drevje zavarovano pred poškodbami.
•    S skladišč je potrebno GLS redno odvažati.
•    Po zaključenih delih je potrebno vzpostaviti prvotno stanje skladiščnega prostora in po potrebi urediti odvodnjavanje.

Odstraniti vse nelesne ostanke, ki so nastali pri opravljanju del.

V primeru izlitja olja takoj obvestiti upravljavca vodovoda oz. na tel. številko 112 ter nemudoma pristopiti k sanaciji – zbiranju in odstranjevanju onesnažene zemljine.

V kolikor so na sečišču prisotne invazivne tujerodne rastlinske vrste, je priporočljivo sečne in spravilne stroje očistiti ostankov rastlinskega materiala in zemljine, preden se premaknejo na drugo delovišče.