Gozdni požari
Varstvo gozdov pred požari
Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro. Požarna ogroženost gozda je odvisna od podnebnih značilnosti območja, vrste tal, vrste in strukture gozda oziroma količine in vlažnosti goriv ter od bližine potencialnih povzročiteljev požarov. Glavni znani vzrok požarov je človekova malomarnost in nepazljivost. Po letih število gozdnih požarov in površina požarišča zelo nihata, in sta odvisna zlasti od temperaturnih in vlažnostnih razmer tekočega leta.
Požarno ogroženi gozdovi - karta
Za načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari so gozdovi razvrščeni v štiri stopnje požarne ogroženosti: zelo velika ogroženost (1. stopnja), velika ogroženost (2. stopnja), srednja ogroženost (3. stopnja), majhna ogroženost (4. stopnja).
Naloge Zavoda za gozdove Slovenije na področju varstva gozdov pred požari so:
· načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari,
· razvrščanje gozdov v stopnje požarne ogroženosti gozdov,
· zagotavljanje izvedbe ukrepov in vodenje evidence o izvedenih ukrepih,
· izdelovanje načrtov varstva gozdov pred požarom,
· sodelovanje pri ugotavljanju in razglašanju povečane požarne ogroženosti naravnega okolja,
· sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov,
· evidentiranje gozdnih požarov ter vodenje evidence in baz podatkov o gozdnih požarih.
Protipožarni ukrepi so uvrščeni med preventivna varstvena dela in so financirani iz sredstev proračuna za vlaganje v gozdove v gozdovih vseh lastništev. Posebna proračunska postavka je namenjena izvajanju ukrepov za varstvo gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti. Med preventivnimi ukrepi varstva pred požari je najpomembnejša gradnja in vzdrževanje protipožarne infrastrukture. Protipožarne prometnice omogočajo na ogroženih območjih z majhno gostoto drugih prometnic interventnim gasilskim enotam hiter dostop do požara.
Opozorila in nasveti lastnikom in obiskovalcem gozdov za varstvo gozdov pred požarom
V gozdu in v gozdnem prostoru ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi varstva gozdov za zatiranje namnoženih gozdnemu drevju škodljivih žuželk in zaradi bolezni gozdnega drevja. Kurjenje zaradi varstva gozdov je dovoljeno samo z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije.
Kaj narediti, če zagori
Če opazimo ogenj oziroma smo ogenj povzročili s svojimi aktivnostmi, moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni! Če ogenj ne ogroža vašega življenja oziroma zdravja, poskušajte ogenj pogasiti oziroma omejiti z razpoložljivimi priročnimi sredstvi. Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, takoj pokličite Center za obveščanje na številko 112. Poskrbite za varen umik ljudi, ki so v vaši bližini. Operaterju na številki 112 povejte, kdo kliče, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali. Na varnem mestu počakajte na prihod gasilcev in jih usmerite h kraju požara.
Kurjenje v naravnem okolju
Skupna informacija s posvetov požari v naravnem okolju
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je, v okviru projekta, Oktober-mesec požarne varnosti 2023, organizirala posvet, Požari v naravnem okolju. Posvet je bil organiziran v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, združenji in organizacijami. Tema posveta, vezana na nenevarne naravne materiale, ki jih je dovoljeno kuriti v naravnem okolju oziroma na prostem, se je izkazala kot zelo aktualna. Na to temo je
bilo, s pristojnimi ministrstvi in policijo, organiziranih več delovnih sestankov. Rezultat je skupna informacija s posvetov požari v naravnem okolju.