Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Varstvo gozdov pred požari

Varstvo gozdov pred požari

Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro. Požarna ogroženost gozda je odvisna od klimatskih značilnosti območja, vrste tal, vrste in strukture gozda oziroma količine in vlažnosti goriv ter od bližine potencialnih povzročiteljev požarov. Glavni znani vzrok požarov je človekova malomarnost in nepazljivost. Po letih število gozdnih požarov in površina požarišča zelo nihata, in sta odvisna zlasti od temperaturnih in vlažnostnih razmer tekočega leta. V analiziranem 15-letnem obdobju (1195-2009) je bilo povprečno letno 90 požarov, opožarjene gozdne površine 250 ha. Po obsežnosti izstopata zlasti dva gozdna požara, oba na območju Krasa. V letu 2003 je požar zajel 1.050 ha, od tega 650 ha gozda. V letu 2006 je požar zajel 950 ha, od tega 707 ha gozda.

Za načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari so gozdovi razvrščeni v štiri stopnje požarne ogroženosti: zelo velika ogroženost (1. stopnja), velika ogroženost (2. stopnja), srednja ogroženost (3. stopnja), majhna ogroženost (4. stopnja).

Slika: Karta požarne ogroženosti gozdov po stopnjah požarne ogroženosti (ZGS, 2001)

Naloge Zavoda za gozdove Slovenije na področju varstva gozdov pred požari so:
· načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari,
· razvrščanje gozdov v stopnje požarne ogroženosti gozdov,
· zagotavljanje izvedbe ukrepov in vodenje evidence o izvedenih ukrepih,
· izdelovanje načrtov varstva gozdov pred požarom,
· sodelovanje pri ugotavljanju in razglašanju povečane požarne ogroženosti naravnega okolja,
· sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov,
· evidentiranje gozdnih požarov ter vodenje evidence in baz podatkov o gozdnih požarih.

Protipožarni ukrepi so uvrščeni med preventivna varstvena dela in so financirani iz sredstev proračuna za vlaganje v gozdove v gozdovih vseh lastništev. Posebna proračunska postavka je namenjena izvajanju ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu, ki je najbolj požarno ogroženo območje v Sloveniji. Med preventivnimi ukrepi varstva pred požari je najpomembnejša gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek v gozdovih z zelo veliko in veliko požarno ogroženostjo. Protipožarne preseke omogočajo na ogroženih območjih z majhno gostoto prometnic interventnim gasilskim enotam hiter dostop do požara.

Opozorila in nasveti lastnikom in obiskovalcem gozdov za varstvo gozdov pred požarom
V gozdu in v gozdnem prostoru ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja namnoženih škodljiivh žuželk in zaradi bolezni gozdnega drevja. Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.

Kaj narediti, če zagori
Če opazimo ogenj oziroma smo ogenj povzročili s svojimi aktivnostmi, moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni! Če ogenj ne ogroža vašega življenja oziroma zdravja, poskušajte ogenj pogastiti oziroma omejiti z razpoložljivimi priročnimi sredstvi. Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, takoj pokličite Center za obveščanje na števbilko 112. Poskrbite za varen umik ljudi, ki so v vaši bližini. Operaterju na številki 112 povejte kdo kliče, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali. Na varnem mestu počakajte na prihod gasilcev in jih usmerite h kraju požara.

Zgibanka (o požarih)

Požarno ogroženi gozdovi

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi

Kurjenje v naravnem okolju

Skupna informacija s posvetov požari v naravnem okolju

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je, v okviru projekta, Oktober-mesec požarne varnosti 2023, organizirala posvet, Požari v naravnem okolju. Posvet je bil organiziran v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, združenji in organizacijami. Tema posveta, vezana na nenevarne naravne materiale, ki jih je dovoljeno kuriti v naravnem okolju oziroma na prostem, se je izkazala kot zelo aktualna. Na to temo je
bilo, s pristojnimi ministrstvi in policijo, organiziranih več delovnih sestankov. Rezultat je skupna informacija s posvetov požari v naravnem okolju.

 

NAČRT SANACIJE POGORIŠČA GORIŠKI KRAS

Gozdni požar Goriški Kras je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022. Požar je nastal v izredno sušnem in vročem vremenu, zaradi katerega je bila za večino slovenskega Primorja 20. 7. 2022 razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Požar Goriški Kras predstavlja do sedaj največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji pa skupaj obsega okoli 4.500 ha.

V požaru je bilo poškodovanih 2.004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 2.902 ha poškodovanih gozdov jih je bilo 2.503 ha poškodovanih do te mere, da jih je potrebno obnoviti.

Načrt sanacije je izdelan za celotno površino gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras. V načrt so vključeni ukrepi za izvedbo sanacije, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa Zavod za gozdove Slovenije. Pri načrtovanju ukrepov smo v največji možni meri upoštevali predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine in ostalih deležnikov, ki so predstavljeni v prilogah načrta.

Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras: PDF

Priloge: priloge, karta1, karta2, karta3, karta4, karta5, karta6

NAČRT SANACIJE POGORIŠČA ČRNOTIČE

Zavod za gozdove Slovenije je izdelal sanacijski načrt za največje požarišče v letu 2012. Vsebino načrta najdete na priloženi povezavi.

V petek, 10. 8. 2012, je ob 1603 zagorelo na pašnikih južno od vasi Petrinje v občini Hrpelje – Kozina. Požar se je z burjo hitro širil proti jugozahodu in kmalu zajel drogovnjak črnega bora ob cesti Petrinje – Črnotiče. Razvil se je vršni požar, ki je preskočil asfaltirano lokalno cesto in se v glavnem kot vršni požar širil naprej v smeri vetra čez mejo z Mestno občino Koper.

Istega dne je gorelo pri Obrovu v občini Hrpelje – Kozina in Ilirska Bistrica. Ker so gozdovi manj prizadeti, izvedba posebnih sanacijskih del ne bo potrebna. Požarišče bo sanirano s prilagojeno sečnjo in naravno obnovo močneje prizadetih površin, zato je sanacijski načrt izdelan samo za pogorišče Črnotiče.

Povezava na načrt sanacije pogorišča v elektronski obliki.

Foto: Jošt JAKŠA