Varstvo gozdov pred požari
Varstvo gozdov pred požari
Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro. Požarna ogroženost gozda je odvisna od klimatskih značilnosti območja, vrste tal, vrste in strukture gozda oziroma količine in vlažnosti goriv ter od bližine potencialnih povzročiteljev požarov. Glavni znani vzrok požarov je človekova malomarnost in nepazljivost. Po letih število gozdnih požarov in površina požarišča zelo nihata, in sta odvisna zlasti od temperaturnih in vlažnostnih razmer tekočega leta. V analiziranem 15-letnem obdobju (1195-2009) je bilo povprečno letno 90 požarov, opožarjene gozdne površine 250 ha. Po obsežnosti izstopata zlasti dva gozdna požara, oba na območju Krasa. V letu 2003 je požar zajel 1.050 ha, od tega 650 ha gozda. V letu 2006 je požar zajel 950 ha, od tega 707 ha gozda.
Za načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari so gozdovi razvrščeni v štiri stopnje požarne ogroženosti: zelo velika ogroženost (1. stopnja), velika ogroženost (2. stopnja), srednja ogroženost (3. stopnja), majhna ogroženost (4. stopnja).
Slika: Karta požarne ogroženosti gozdov po stopnjah požarne ogroženosti (ZGS, 2001)
Naloge Zavoda za gozdove Slovenije na področju varstva gozdov pred požari so:
· načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari,
· razvrščanje gozdov v stopnje požarne ogroženosti gozdov,
· zagotavljanje izvedbe ukrepov in vodenje evidence o izvedenih ukrepih,
· izdelovanje načrtov varstva gozdov pred požarom,
· sodelovanje pri ugotavljanju in razglašanju povečane požarne ogroženosti naravnega okolja,
· sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov,
· evidentiranje gozdnih požarov ter vodenje evidence in baz podatkov o gozdnih požarih.
Protipožarni ukrepi so uvrščeni med preventivna varstvena dela in so financirani iz sredstev proračuna za vlaganje v gozdove v gozdovih vseh lastništev. Posebna proračunska postavka je namenjena izvajanju ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu, ki je najbolj požarno ogroženo območje v Sloveniji. Med preventivnimi ukrepi varstva pred požari je najpomembnejša gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek v gozdovih z zelo veliko in veliko požarno ogroženostjo. Protipožarne preseke omogočajo na ogroženih območjih z majhno gostoto prometnic interventnim gasilskim enotam hiter dostop do požara.
Opozorila in nasveti lastnikom in obiskovalcem gozdov za varstvo gozdov pred požarom
V gozdu in v gozdnem prostoru ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja namnoženih škodljiivh žuželk in zaradi bolezni gozdnega drevja. Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
Kaj narediti, če zagori
Če opazimo ogenj oziroma smo ogenj povzročili s svojimi aktivnostmi, moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni! Če ogenj ne ogroža vašega življenja oziroma zdravja, poskušajte ogenj pogastiti oziroma omejiti z razpoložljivimi priročnimi sredstvi. Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, takoj pokličite Center za obveščanje na števbilko 112. Poskrbite za varen umik ljudi, ki so v vaši bližini. Operaterju na številki 112 povejte kdo kliče, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali. Na varnem mestu počakajte na prihod gasilcev in jih usmerite h kraju požara.
NAČRT SANACIJE POGORIŠČA ČRNOTIČE
Zavod za gozdove Slovenije je izdelal sanacijski načrt za največje požarišče v letu 2012. Vsebino načrta najdete na priloženi povezavi.
V petek, 10. 8. 2012, je ob 1603 zagorelo na pašnikih južno od vasi Petrinje v občini Hrpelje – Kozina. Požar se je z burjo hitro širil proti jugozahodu in kmalu zajel drogovnjak črnega bora ob cesti Petrinje – Črnotiče. Razvil se je vršni požar, ki je preskočil asfaltirano lokalno cesto in se v glavnem kot vršni požar širil naprej v smeri vetra čez mejo z Mestno občino Koper.
Istega dne je gorelo pri Obrovu v občini Hrpelje – Kozina in Ilirska Bistrica. Ker so gozdovi manj prizadeti, izvedba posebnih sanacijskih del ne bo potrebna. Požarišče bo sanirano s prilagojeno sečnjo in naravno obnovo močneje prizadetih površin, zato je sanacijski načrt izdelan samo za pogorišče Črnotiče.
Povezava na načrt sanacije pogorišča v elektronski obliki.
Foto: Jošt JAKŠA
