Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Varstvo gozdov pred podlubniki

Informacije o napadu podlubnikov

V letu 2020 je bilo za posek zaradi podlubnikov izbranih za 759.000 m3 dreves iglavcev (57 % izbranega drevja za posek v letu 2019), posekanih pa 844.000 m3 (63 % poseka v letu 2019). Vrh izbire dreves za posek zaradi podlubnikov je bil v mesecih julij (118.000 m3),  avgust (127.000 m3) in september (108.000 m3; skupaj 353.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev.

V splošnem lahko trdimo, da so poškodbe zaradi napadov podlubnikov nižje kot v prejšnjih letih. V večini gozdov Slovenije prihaja do umiritve situacije (podlubniki niso prenamnoženi), problematična pa ostajajo območja, poškodovana v naravnih ujmah zadnjih let (vetroloma 2017 in 2018). Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 189.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 186.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 150.000 m3). Izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov je glede na leto 2019 v GGO Bled 49 %, v GGO Kočevje 60 % in v GGO Slovenj Gradec 79 %.

Podlubniki v pretežnem delu Slovenije praviloma rojijo ob prvi otoplitvi v aprilu. Takrat se v oslabele iglavce in v sveže poškodovana stoječa ali podrta drevesa iglavcev zavrtajo podlubniki, ki so prezimili, in začnejo s procesom razmnoževanja. Podlubniki prezimujejo največ kot hroščki v tleh v bližini lubadark ter pod skorjo napadenih dreves, debel in sečnih ostankov. Da zmanjšamo število prezimelih podlubnikov, moramo v marcu posekati in izdelati čim več lubadark, ter njihov les odpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo.

S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Pozorni bodimo na odstopanje in odpadanje skorje z debel smrek. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Tudi ZGS bo nadaljeval z rednim pregledovanjem ogroženih gozdov in izbiro drevja za sanitarni posek, ter določal sanitarni posek z odločbami.

Poziv lastnikom gozdov: če ob rednem pregledu gozda opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka in se čim prej lotite izvedbe del. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega, ter na polomljene vrhače smreke zaradi snega. Smrekove podrtice je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda, polomljene vrhače pa oklestiti in razrezati ter zložiti v kupe ali odstraniti iz gozda.

Znaki napada podlubnikov