Podlubniki

Varstvo gozdov pred podlubniki

V Sloveniji živi okoli 90 vrst podlubnikov. Naseljujejo večinoma iglavce. Večjo škodo v slovenskih gozdovih povzročajo podlubniki na smreki, jelki in na borih. Daleč največ poškodb povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). Smrekovi podlubniki najbolj ogrožajo gozdove starejših iglavcev na prisojnih, predvsem južnih, jugozahodnih legah, na rečnih naplavinah in v nižinah.

Podlubniki se pogosto pojavljajo v gradacijah (namnožitvah). Namnožitve najpogosteje sledijo naravnim ujmam, zlasti če območja s poškodovanimi oziroma oslabljenimi iglavci niso pravočasno sanirana. Zadnja obsežna in dolgotrajna namnožitev podlubnikov, ki se je začela v zelo sušnem in vročem letu 2003, je potekala do leta 2008. Podlubniki ne zalegajo zgolj v oslabelo stoječe drevja, temveč tudi v ves posekan, neolupljen les. Zato so podlubniki lahko problematični tudi na lesnih skladiščih in žagah, kjer imajo v skladiščenem, sveže posekanem lesu idealne razmere za razmnoževanje.

Na naslednjih povezavah lahko dobite več informacij o podlubnikih, ki pri nas povzročajo največ škode v gozdovih:

Smrekovi podlubniki:

Jelovi podlubniki:

Borovi podlubniki:

Poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letu 2023

Gozdovi so bili v letu 2023 močneje poškodovani zaradi prenamnožitve podlubnikov, ki se je začela v drugi polovici leta 2022 zaradi sušnega in vročega in poletja. V letu 2024 pričakujemo povečanje poškodb zaradi podlubnikov na območju poškodovanih smrekovih gozdov zaradi vetrolomov v juliju 2023.

V letu 2023 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi žuželk posekanih 755.576 m³ (leto 2022: 726.566 m3), od tega 99,3 % zaradi podlubnikov. Največ poseka (91 % od vsega poseka zaradi žuželk) je bilo izvedenega zaradi vrste osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). V poseku zaradi žuželk prevladujejo iglavci (smreka 96,7 %, jelka 2,9 %, bori 0,3 %), delež listavcev je 0,1 %.

Posek zaradi žuželk kot primarni vzrok poseka je v letu 2023 le malo večji od poseka v letu 2022, iz česar se lahko napačno sklepa, da se je povečevanje številčnosti populacij podlubnikov, ki se je začela v drugi polovici leta 2022, umirilo. V drugi polovici leta 2023 so namreč podlubniki napadali sveže poškodovane iglavce zaradi julijskih vetrolomov. V letu 2023 so podlubniki največ poškodb povzročili v gozdnogospodarskih območjih Kranj, Ljubljana, Bled in Novo mesto.

Zaradi prenamnožitve podlubnikov, snegolomov in lokalno močnih vetrov v prvi polovici leta 2023 so poškodbe presegle mejo za razglasitev naravne nesreče po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20). Določbe zakona so začele veljati s sklepom vlade 7. septembra 2023.

V julijskih vetrolomih je bilo poškodovanih za 1,4 milijone m³ lesa, od tega približno polovica iglavcev. Poškodovane smreke in jelke predstavljajo nevarnost, da se podlubniki še bolj namnožijo. Zavod za gozdove Slovenije je lastnikom gozdov prednostno določil posek na območjih, kjer prevladujejo posamezne poškodovane smreke in jelke. Na bolj poškodovanih območjih bodo podlubniki namreč praviloma naseljevali poškodovano drevje, medtem ko bodo na manj poškodovanih območjih naseljevali zdravo drevje in povzročili dodatno škodo.

Za sanitarne sečnje so odgovorni lastniki gozdov

Zavod za gozdove Slovenije bo pregledoval gozdove in lastnikom določal posek lubadark z odločbami. Lastnike gozdov pozivamo, da se po prejetih odločbah čim prej lotijo dela, če so dela vešči in zanj primerno opremljeni. Sicer naj dela čim izvedejo z najetimi izvajalci del. V pomoč pri iskanju izvajalca jim je lahko spletni portal »Moj Gozdar«. (https://www.mojgozdar.si/).

Lastniki gozdov naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo sveže podrtice smreke ali lubadarke, naj o tem obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja in se čim prej lotijo poseka.

Znaki napada podlubnikov

Nasveti lastnikom gozdov za varstvo gozdov pred podlubniki

Nasveti lastnikom gozdov za varstvo gozdov pred podlubniki

Usmeritve za obvladovanje podlubnikov so prilagojene obvladovanju dveh najpogostejših smrekovih podlubnikov, ki povzročata daleč največ poškodb v gozdovih, to sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus).

Lubadarke oziroma žarišča podlubnikov je treba čim prej odkriti

Lubadarka je še živo ali sušeče se drevo, v katerem so lubadarji oziroma podlubniki. Suho drevo, iz katerega so podlubniki že izleteli, se ne šteje za lubadarko.

Žarišče podlubnikov tvorijo ena ali več lubadark, sečni ostanki ali neobeljeni gozdni lesni sortimenti, v katerih so navzoči podlubniki v obsegu, ki lahko ogrozi gostiteljska drevesa v okolici.

Podlubniki potrebujejo za svoj razvoj od jajčeca do hrošča v naših krajih navadno 8 – 10 tednov, pri nadpovprečnih temperaturah pa se ta čas skrajša za nekaj tednov. Vendar preden lubadarke opazimo, lahko mine že nekaj tednov od napada. Lastnike gozdov pozivamo, da v zimskem času vsaj enkrat pregledajo svoje iglaste gozdove (najbolje v februarju). V spomladanskem in poletnem času naj bodo pregledi rednejši, vsaj enkrat mesečno. Ob pregledu naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov ter na poškodovana drevesa iglavcev v naravnih ujmah. Pregledati moramo tudi vsa sečišča iglavcev prvih nekaj let po sečnji. Redne preglede gozdov izvajamo v okviru rednih nalog tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije, ter izdajamo lastnikom odločbe za izvedbo sanitarnih sečenj.

Prvi znaki napada podlubnikov v vegetacijski dobi času (pomlad, poletje)

Podlubniki na pretežnem delu Slovenije rojijo v prvi otoplitvi v aprilu. Takrat se v oslabele iglavce in v sveže poškodovana stoječa ali podrta drevesa iglavcev zavrtajo podlubniki, ki so prezimili, in začnejo s procesom razmnoževanja. Eden prvih znakov napada v spomladanskem in poletnem času je črvina, podobna cimetovemu prahu, ki se na stoječem napadenem drevesu nabira za luskami skorje in na pajčevinah ter na zelenju ob koreničniku. Na ležečih deblih se črvina nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji. Ta prah ali pa večja količina zelenih iglic pod drevesom kažeta na to, da je smreka napadena in jo je treba čim prej posekati. Če krošnja smreke že rumeni ali lubje na deblu pod krošnjo odstopa, bodo izpod skorje kmalu izleteli prvi hrošči novega roda lubadarjev. V bližnji okolici lubadark, ki so že lahko prepoznavne, se pogosto nahajajo s podlubniki sveže napadene smreke, ki jih prepoznamo po črvini.

Znaki napada podlubnikov izven vegetacijske dobe (jesen, zima)

Lubje odstopi in začne odpadati na deblu, najprej v osrednjem delu debla. Krošnja ostane zelena, ko lubje že odpada. Če lubje začne odpadati že v jesenskem času, iglice kmalu porjavijo in odpadejo. Če lubje začne odpadati v zimskem času po otoplitvi, iglice odpadejo praviloma šele spomladi.

Zatiranje podlubnikov
O morebitnem odkritju lubadark ali svežih podrtic v svojem ali sosedovem gozdu naj lastniki gozdov takoj obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja in začnejo s sečnjo v svojem gozdu sami ali z najeto delovno silo. V kolikor izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobijo, naj se obrnejo po pomoč na revirnega gozdarja, ki jim bo pri tem pomagal. Enako naj ravnajo tudi po prejemu odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, s katero jim je določena sanitarna sečnja, ukrepi za zatiranje podlubnikov in ureditev sečišča ter rok za izvedbo del. Tudi če lastnik odkrije lubadarke sam, mora vsa potrebna dela izvesti v s predpisi določenem roku.

Roki za izvedbo ukrepov za zatiranje podlubnikov:

v času od 28. februarja do 30. septembra najpozneje v 21 dneh oziroma v krajšem roku, ki ga Zavod določi z odločbo. Izjemoma lahko Zavod določi tudi daljši rok;
v času od 1. oktobra do 27. februarja najpozneje do 19. marca.

Lubadarke je treba v roku posekati, odstraniti les iz gozda na lesna skladišča ter razžagane vrhače in veje zložiti v kupe, tako da so debelejši deli založeni s tanjšimi vejami. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in požgati tudi lubje. Če so tudi veje in vrhači napadeni z lubadarji, jih je treba pokuriti, predelati v sekance ali pa uničiti na drug način, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije. Pri uporabi ognja moramo paziti, da zaradi malomarnosti ne povzročimo gozdnega požara. Z upoštevanjem roka, določenega za izvedbo zatiralnih del, preprečimo izlet zalege podlubnikov,ki se razvija pod skorjo lubadark.

Kako lastnik gozda zmanjša škodo zaradi podlubnikov v svojem gozdu

Z začetkom poseka lubadark mnogi lastniki odlašajo kljub kratkemu roku za izvedbo del. Pogosto so to lastniki, ki so sposobni dela v gozdu opraviti sami, a jih zaradi različnih vzrokov prelagajo iz dneva v dan. Zaradi tega zgubljajo na vrednosti lesa ravno toliko ali pa še več, kolikor bi jih stala sečnja in izdelava lubadark ter spravilo lesa, če bi najeli za izvedbo tujo delovno silo. Škodo lahko lastniki gozdov zmanjšajo tudi z rednimi pregledi gozdov, saj bodo za lubadarke iztržili več, če bodo čim prej odkrite in posekane. S tem pa bo praviloma zaustavljeno tudi širjenje žarišča podlubnikov.

Ali je lastnik gozda upravičen do proračunskih sredstev za posek lubadark

Lastnik gozda ni upravičen do proračunskih sredstev za izvedbo poseka in izdelave lubadark, temveč le za dodatna zatiralna dela, kot so lupljenje lubadark, požig lubja ter uničenje podlubnikov v vejah in vrhačih. Zatiralna dela morajo biti predpisana z odločbo, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije, in izvedena v z odločbo določenem roku. Sečišče mora biti urejeno v skladu s predpisi ter navodili na odločbi. O izvedbi del je treba pravočasno obvestiti revirnega gozdarja. Lastnik gozda je pod navedenimi pogoji upravičen do 3,50 EUR na drevo za lupljenje lubadark ter 3,00 EUR na drevo za uničenje podlubnikov v sečnih ostankih, če je povprečna neto lesna masa drevesa nad 0,5 neto m³.

Preprečevalna dela za namnožitev podlubnikov

Ker na namnožitve podlubnikov vplivajo mnogi vremenski dejavniki, jih ne moremo vedno preprečiti, lahko pa vplivamo na obseg poškodb v gozdovih zaradi podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije z označevanjem drevja za posek ter usmerjanjem izvajanja negovalnih del v mladem gozdu uravnava drevesno sestavo in stojnost gozdov. Pomembno je, da v gozdovih vzdržujemo čim bolj naravno drevesno sestavo, kar pomeni tudi rastišču primeren delež iglavcev. Poškodbe zaradi podlubnikov po naravnih ujmah zmanjšujemo tudi z zagotavljanjem sanitarne sečnje dreves iglavcev. Na sečiščih iglavcev nadzorujemo izvajanje gozdnega reda, da preprečimo namnožitev podlubnikov v sečnih ostankih. Redno pregledujemo gozdove ter s feromonskimi pastmi spremljamo razvoj in številčnost podlubnikov. V gozdovih z ohranjanjem dreves z dupli izboljšujemo življenjske pogoje za gozdne ptice, ki so eden od naravnih sovražnikov podlubnikov.

Posek in spravilo lesa sta zelo nevarni opravili

Ta dela opravlja v svojih gozdovih le še 5 % lastnikov gozdov. Če lastniki niso vešči tega dela in nimajo potrebne opreme, naj delo čim prej oddajo usposobljenemu izvajalcu. Hiter posek napadenega drevja pomeni tudi boljšo odkupno ceno, saj v začetku les še ni bistveno razvrednoten.
Lastniki gozdov se morajo zavedati, da ima izvedba nujnih sanitarnih sečenj prednost pred sečnjami iz drugih razlogov.

Solastniki naj izberejo pooblaščenca

V primeru solastništva ali nedokončanih dediščinskih postopkov je najbolje, da solastniki (upravičenci) izmed sebe izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in komuniciral z javno gozdarsko službo. Če se solastniki med seboj ne morejo dogovoriti o izvedbi sanitarnega poseka, ali je njihovo bivališča zelo oddaljeno, jim lahko javna gozdarska služba določi zastopnika, ki bo odgovoren za izvedbo varstvene odločbe.

(Slika: Na ležečih deblih se črvina - prepoznavni znak napada podlubnikov - nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji.)

Strokovno priporočilo za postavitev pasti za podlubnike na skladiščih okroglega lesa

Poziv upravljavcem skladišč gozdnih lesnih sortimentov smreke za opremo skladišč s pastmi za podlubnike.

Strokovna priporočila za postavljanje in čiščenje kontrolnih pasti na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov.

Obrazec za spremljanje ulova v pasti.

Ukrepi za zatiranje podlubnikov

Rules