Ujme in požari - sanacija
Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči
Splošne informacije o izvajanju operacije »Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči« v okviru podukrepa 8.4 »Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov« Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020:
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras
Gozdni požar Goriški Kras je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022. Na skupnem območju požarišča se je v času trajanja pojavilo več večjih požarov, ki so bili v tem času deloma pogašeni, pa so čez dan ali dva ponovno izbruhnili. Požar je obsegal območje Slovenije in Italije in zajema nacionalno pomembno krajinsko območje Kras.
Za gašenje požara je bil dne 17. 7. 2022 aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. Načrt je bil preklican dne 1. 8. 2022.
Vzrok nastanka posameznih žarišč požara ni znan z izjemo enega, ki ga je povzročila vlakovna kompozicija. Požar je nastal v izredno sušnem in vročem vremenu, zaradi katerega je bila za večino slovenskega Primorja 20. 7. 2022 razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Požar Goriški Kras predstavlja do sedaj največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji pa skupaj obsega okoli 4.500 ha.
V požaru je bilo poškodovanih 2.004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 2.902 ha poškodovanih gozdov jih je bilo 2.503 ha poškodovanih do te mere, da jih je potrebno obnoviti. Skupna poškodovana lesna masa, ki zajema drevje, ki je bilo poškodovano do te mere, da je ali bo odmrlo zaradi poškodb, znaša 177.051 m3, kar predstavlja 85 % od celotne lesne zaloge gozdnih sestojev na območju požarišča pred požarom.
Načrt sanacije je izdelan za celotno površino gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras. Končni obseg poškodovanosti gozdov smo ugotovili na podlagi prejetih aeroposnetkov s strani Slovenske vojske (8. 8. 2022) in terenskega ogleda.
V načrt so vključeni ukrepi za izvedbo sanacije, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa Zavod za gozdove Slovenije. Pri načrtovanju ukrepov smo v največji možni meri upoštevali predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave, varstva kulturne dediščine in ostalih deležnikov, ki so predstavljeni v prilogah načrta.
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras: PDF
Priloge: priloge, karta1, karta2, karta3, karta4, karta5, karta6
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami v letu 2019
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami, ki so bile narejene v letih 2017, 2018 in 2019, je izdelan za gozdove, ki jih je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel žled in prenamnožitev podlubnikov v letih 2015-2019. Prenamnožitev podlubnikov, ki je presegla vse razsežnosti prenamnožitev podlubnikov doslej, je dodatno poškodovala že tako močno poškodovane gozdove. Največ poškodb so povzročili smrekovi podlubniki, predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus).
Cilji sanacije gozdov so: zagotavljanje varnosti pri delu v gozdu, zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic in nujno potrebno odpiranje gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, preprečevanje sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih škodljivih organizmov, ohranitev kakovosti oziroma vrednosti poškodovanih vrednejših dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih, ohranitev zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.
Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2014 do 2024. Predviden obseg finančnih sredstev za (so)financiranje načrtovanih ukrepov so ocenjena na 15,2 milijonov evrov, od tega je 8,8 milijonov evrov sredstev zagotovljenih v Programu razvoja podeželja po Uredbi (od tega 40% za gozdno reprodukcijski material ter zaščitna sredstva).
Območje z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20% in več, kjer so lastniki upravičeni do koriščenja sredstev za sanacijsko obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 (v nadaljevanju: PRP), se je iz prvotnih 182.207 ha zaradi prenamnožitve podlubnikov v letih 2015-2017 povečalo na 218.962 ha (za 36.755 ha). S spremembo načrta zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2018 se je območje dodatno povečalo za 1.350 ha, s spremembo načrta zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 pa še za dodatnih 6.960 ha. Skupna površina območja gozdov z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20% zaradi posledic žledoloma v letu 2014 in prenamnožitve podlubnikov v letih 2015-2019 je 227.272 ha.
Ogled in prenos: Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami v letu 2019
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami v letu 2018
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami, ki so bile narejene v letih 2017, 2018 in 2019, je izdelan za gozdove, ki jih je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel žled in prenamnožitev podlubnikov v letih 2015-2018. Prenamnožitev podlubnikov, ki je presegla vse razsežnosti prenamnožitev podlubnikov doslej, je dodatno poškodovala že tako močno poškodovane gozdove. Največ poškodb so povzročili smrekovi podlubniki, predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus).
Cilji sanacije gozdov so: zagotavljanje varnosti pri delu v gozdu, zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic in nujno potrebno odpiranje gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, preprečevanje sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih škodljivih organizmov, ohranitev kakovosti oziroma vrednosti poškodovanih vrednejših dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih, ohranitev zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.
Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2014 do 2022. Predviden obseg finančnih sredstev za (so)financiranje načrtovanih ukrepov so ocenjena na 11,9 milijonov evrov, od tega je 8,8 milijonov evrov sredstev zagotovljenih v Programu razvoja podeželja po Uredbi (od tega 40% za gozdno reprodukcijski material ter zaščitna sredstva).
Območje z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20% in več, kjer so lastniki upravičeni do koriščenja sredstev za sanacijsko obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 (vnadaljevanju: PRP) se je iz prvotnih 182.207 ha zaradi prenamnožitve podlubnikov v letih 2015-2017 povečalo na 218.962 ha ( za 36.755 ha). Zadnja sprememba načrta, ki vključuje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2018, povečuje območje za 1.350 ha. Skupna površina območja gozdov z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20% zaradi posledic žledoloma v letu 2014 in prenamnožitve podlubnikov v letih 2015-2018 je 220.312 ha.
Ogled in prenos: Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami v letu 2018
Načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu od 29. do 30. decembra 2018
Načrt sanacije je izdelan za gozdove, ki so bili v dneh od 29. do 30. oktobra 2018 močno poškodovani zaradi močnega vetra, obilnih padavin in krajevno močnih in dolgotrajnih nalivov.
V sanacijskem načrtu so opredeljene usmeritve in ukrepi za sanacijo posledic vetroloma, med katere sodijo zagotovitev varnosti pri delu v gozdu, zagotovitev prevoznosti gozdnih prometnic in nujno odpiranje gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, preprečitev sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih škodljivih organizmov, ohranitev vrednosti poškodovanih dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih ter ukrepi za zagotovitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.
Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2019 do 2022. Skupna ocenjena vrednost načrtovanih del in materiala (sadike, varstvo pred divjadjo) za sanacijo gozdov je ocenjena na 1,75 milijonov evrov, od tega je (so)financirana vrednost del ocenjena na 385.715 evrov, od tega je 82.500 evrov sredstev zagotovljenih v Programu razvoja podeželja.
Območje z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20% in več, kjer so lastniki upravičeni do koriščenja sredstev iz sredstev Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 (PRP 2014-2020) za sanacijo vetroloma, je 750 ha.
Ogled in prenos: Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu od 29. do 30. decembra 2018
Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu od 11. do 13. decembra 2017
Načrt sanacije je izdelan za gozdove, ki jih je v dneh od 11. do 13. decembra 2017 močno poškodovala naravna ujma, ki jo lahko opredelimo kot kombinacijo vetroloma in obilnih padavin, ki so predhodno namočila in razmehčala tla.
V sanacijskem načrtu so opredeljene usmeritve in ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu v gozdu, zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic in nujno potrebno odpiranje gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, preprečevanje sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih škodljivih organizmov, ohranitev vrednosti poškodovanih dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih ter za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.
Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2018 do 2022. Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 7 milijonov EUR. Potrebna finančna sredstva za so–financiranje načrtovanih ukrepov so ocenjena na 3,7 milijona evrov, od tega 3,4 milijona evrov iz Programa razvoja podeželja.
Območje z zmanjšanim prirastnim potencialom za 20 % in več, kjer so lastniki upravičeni do koriščenja sredstev iz PRP za sanacijo vetroloma je 11.707 ha.
Povezava: Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu od 11. do 13. decembra 2017
