Varstvo gozdov pred podlubniki

Podlubniki se pogosto pojavljajo v gradacijah (namnožitvah). Namnožitve najpogosteje sledijo naravnim ujmam, zlasti če območja s poškodovanimi oziroma oslabljenimi iglavci niso pravočasno sanirana. Zadnja leta se v slovenskih gozdovih pojavljajo naravne ujme, katerih posledica je velika masa lesa, ki ga lastniki ne utegnejo pravočasno pospraviti iz gozdov. Ta les predstavlja dobre pogoje za razvoj podlubnikov. Leta 2014 smo tako zabeležili žled, sledilo je več močnih vetrolomov, v zadnjih letih pa se borimo z močnimi gradacijami podlubnika. Podlubniki ne zalegajo zgolj v oslabelo stoječe drevje, temveč tudi v ves posekan, neolupljen les. Zato so podlubniki lahko problematični tudi na lesnih skladiščih in žagah, kjer imajo v skladiščenem, sveže posekanem lesu idealne razmere za razmnoževanje.

Smrekovi podlubniki:

• Osmerozobi smrekov lubadar (knaver, pogovorno tudi veliki smrekov lubadar)
• Šesterozobi ali mali smrekov lubadar

Jelovi podlubniki:

• Ostrozobi jelov lubadar
• Krivozobi jelov lubadar
• Zrnati jelov lubadar

Borovi podlubniki:

• Veliki borov strženar
• Mali borov strženar

Od januarja do vključno avgusta leta 2026 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi podlubnikov za posek izbranih 300.000 m³ dreves iglavcev, od tega kar 52 % (160.000 m³) v avgustu, kar kaže na prenamnožitev podlubnikov. Največ poškodb je v smrekovih gozdovih na območju snegolomov in vetrolomov iz prve polovice leta, zlasti v GGO Slovenj Gradec, Novo mesto in Kočevje.

Glavni vzroki namnožitve podlubnikov: snegolomi, vetrolomi, suša in vročina

Zaradi snegolomov, močnih vetrov in delovanja podlubnikov v prvi polovici leta 2026 so poškodbe presegle mejo za razglasitev naravne nesreče po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20). Zavod za gozdove Slovenije je na pristojno ministrstvo podal poročilo o prenamnožitvi podlubnikov v sredini avgusta 2026. Določbe zakona bodo začele veljati po sprejetju poročila na eni od naslednjih sej Vlade RS.

Snegolomi in vetrolomi so v prvi polovici leta poškodovali čez 400.000 m³ dreves, od tega približno 75 % iglavcev, ki pomenijo ugoden material za napad in namnožitev podlubnikov. Zato je Zavod za gozdove Slovenije za zmanjšanje škode lastnikom gozdov prednostno določal posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke. Poletni suša in vročina sta dodatno oslabili vitalnost gozdov, hkrati pa omogočili hitrejši razvoj podlubnikov. Posledice so se pokazale v začetku avgusta s pojavom številnih večjih in manjših žarišč smrekovih podlubnikov, ki bodo v celoti vidne v naslednjem letu ali dveh.

Za pravočasno izvedbo sanitarnih sečenj so odgovorni lastniki gozdov

Zavod za gozdove Slovenije bo pregledoval gozdove in lastnikom določal posek s podlubniki napadenih dreves, t. i. lubadark, z odločbami. Lastnike gozdov Zavod za gozdove Slovenije poziva, da se po prejetih odločbah čim prej lotijo dela, če so dela vešči in zanj primerno opremljeni. Sicer naj dela izvedejo z najetimi izvajalci del. Dodatne informacije lahko pridobijo pri revirnih gozdarjih Zavoda za gozdove Slovenije. V pomoč pri iskanju izvajalca jim je lahko spletni portal »Moj Gozdar« (https://www.mojgozdar.si/).

Lastniki gozdov naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo lubadarke, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja in se čim prej lotijo poseka.

Jeseni lubadarke prepoznamo po smolenju debel, odpadanju iglic s krošenj, obarvanju krošenj in odstopanju ter odpadanju skorje z debel.

Pri smreki pozornost namenimo predelu debla pod prvimi zelenimi vejami, kjer se začne napad podlubnikov, potem pa se širi po deblu navzdol. Na tem delu debla smo pozorni na smolenje, odstopanje in odpadanje skorje z debla.

Znaki napada podlubnikov

V letu 2025 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi podlubnikov za posek izbranih za približno 564.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa približno 580.000 m3, večinoma smreke. Glede na količino odkritih lubadark, to je s podlubniki napadenih dreves, je situacija boljša kot v letu 2024. Največ poškodb zaradi podlubnikov je bilo v gozdovih Gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec zaradi poškodovanosti gozdov v naravnih ujmah iz predhodnih let.

Kljub umiritvi stanja je bila tudi v letu 2025 razglašena naravna nesreča po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (ZUOPŠP; Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20). Meja 400.000 m3 izbranih dreves za posek zaradi podlubnikov je bila presežena v septembru 2025.

Zavod za gozdove Slovenije v okviru rednega dela pregleduje ogrožene gozdove in odkriva žarišča podlubnikov. Najbolj ogroženi so smrekovi gozdovi. Smrekove lubadarke so v zimskem času prepoznavne po odstopanju in odpadanju skorje z debla.

Zavod za gozdove Slovenije bo lastnikom gozdov, pri katerih bo odkril žarišča podlubnikov, izdal odločbo za posek s podlubniki napadenih dreves z rokom za izvedbo sečnje in zatiralnih del. Prosimo lastnike gozdov, da se sami oziroma z najetimi izvajalci gozdarskih storitev čimprej lotijo izvedbe del po odločbi, da bodo dela izvedena do predpisanega roka. Tudi sami naj nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. V kolikor odkrijejo žarišča podlubnikov ali razširitev že odkritih žarišč, naj o tem obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije in se čim prej lotijo poseka napadenih dreves.

Poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letu 2025 je razvidna iz prostorskega prikaza izbire drevja za posek zaradi podlubnikov po gozdnogospodarskih enotah (vir: Zavod za gozdove Slovenije).

Poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov je bila v letu 2024 podobna kot v letu 2023, tako po količini posekanega lesa kot po območju poškodovanosti. V letu 2024 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi podlubnikov posekanih 735.000  m3 dreves (v letu 2023 756.000 m3), od tega 98 % smreke.

V avgustu so poškodbe gozdov zaradi podlubnikov presegle mejo za razglasitev naravne nesreče po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20). Določbe zakona so začele veljati 17. oktobra 2024.

Obsežnejših naravnih ujm v letu 2024 ni bilo. Pogosti so bili lokalno močni vetrovi, ki so povzročili razpršeno poškodovanost gozdov in ugodne pogoje za namnožitev podlubnikov na širšem območju podrtic.

Za sanitarne sečnje so odgovorni lastniki gozdov

Zavod za gozdove Slovenije izvaja pregled zdravstvenega stanja gozdov in lastnikom določa posek lubadark in sveže poškodovanih dreves iglavcev z odločbami. Lastnike gozdov pozivamo, da se po prejetih odločbah čim prej lotijo dela, če so dela vešči in zanj primerno opremljeni. Sicer naj dela izvedejo z najetimi izvajalci del. V pomoč pri iskanju izvajalca jim je lahko spletni portal »Moj Gozdar«. (https://www.mojgozdar.si/).

Lastniki gozdov naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo sveže podrtice smreke ali lubadarke, naj o tem obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja in se čim prej lotijo poseka.

1. Črvina ob vhodnih odprtinah - znak napada na ležečem drevju
2. Rovi podlubnikov v skorji napadenega drevesa
3. Črvina ob koreničniku - znak napada na stoječem drevju
4. Rumeno - rjavo obarvanje krošnje
5. Kapljice smole na deblu
6. Opadanje zelenih iglic s smreke
7. Odstopanje lubja v spodnjem delu krošnje

(klikni na sliko za večji prikaz)

Usmeritve za obvladovanje podlubnikov so prilagojene obvladovanju dveh najpogostejših smrekovih podlubnikov, ki povzročata daleč največ poškodb v gozdovih, to sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus).

Lubadarke oziroma žarišča podlubnikov je treba čim prej odkriti

Lubadarka je še živo ali sušeče se drevo, v katerem so lubadarji oziroma podlubniki. Suho drevo, iz katerega so podlubniki že izleteli, se ne šteje za lubadarko.

Žarišče podlubnikov tvorijo ena ali več lubadark, sečni ostanki ali neobeljeni gozdni lesni sortimenti, v katerih so navzoči podlubniki v obsegu, ki lahko ogrozi gostiteljska drevesa v okolici.

Podlubniki potrebujejo za svoj razvoj od jajčeca do hrošča v naših krajih navadno 8 – 10 tednov, pri nadpovprečnih temperaturah pa se ta čas skrajša za nekaj tednov. Vendar preden lubadarke opazimo, lahko mine že nekaj tednov od napada. Lastnike gozdov pozivamo, da v zimskem času vsaj enkrat pregledajo svoje iglaste gozdove (najbolje v februarju). V spomladanskem in poletnem času naj bodo pregledi rednejši, vsaj enkrat mesečno. Ob pregledu naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov ter na poškodovana drevesa iglavcev v naravnih ujmah. Pregledati moramo tudi vsa sečišča iglavcev prvih nekaj let po sečnji. Redne preglede gozdov izvajamo v okviru rednih nalog tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije, ter izdajamo lastnikom odločbe za izvedbo sanitarnih sečenj.

Prvi znaki napada podlubnikov v vegetacijski dobi času (pomlad, poletje)

Podlubniki na pretežnem delu Slovenije rojijo v prvi otoplitvi v aprilu. Takrat se v oslabele iglavce in v sveže poškodovana stoječa ali podrta drevesa iglavcev zavrtajo podlubniki, ki so prezimili, in začnejo s procesom razmnoževanja. Eden prvih znakov napada v spomladanskem in poletnem času je črvina, podobna cimetovemu prahu, ki se na stoječem napadenem drevesu nabira za luskami skorje in na pajčevinah ter na zelenju ob koreničniku. Na ležečih deblih se črvina nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji. Ta prah ali pa večja količina zelenih iglic pod drevesom kažeta na to, da je smreka napadena in jo je treba čim prej posekati. Če krošnja smreke že rumeni ali lubje na deblu pod krošnjo odstopa, bodo izpod skorje kmalu izleteli prvi hrošči novega roda lubadarjev. V bližnji okolici lubadark, ki so že lahko prepoznavne, se pogosto nahajajo s podlubniki sveže napadene smreke, ki jih prepoznamo po črvini.

Znaki napada podlubnikov izven vegetacijske dobe (jesen, zima)

Lubje odstopi in začne odpadati na deblu, najprej v osrednjem delu debla. Krošnja ostane zelena, ko lubje že odpada. Če lubje začne odpadati že v jesenskem času, iglice kmalu porjavijo in odpadejo. Če lubje začne odpadati v zimskem času po otoplitvi, iglice odpadejo praviloma šele spomladi.

Zatiranje podlubnikov

O morebitnem odkritju lubadark ali svežih podrtic v svojem ali sosedovem gozdu naj lastniki gozdov takoj obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja in začnejo s sečnjo v svojem gozdu sami ali z najeto delovno silo. V kolikor izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobijo, naj se obrnejo po pomoč na revirnega gozdarja, ki jim bo pri tem pomagal. Enako naj ravnajo tudi po prejemu odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, s katero jim je določena sanitarna sečnja, ukrepi za zatiranje podlubnikov in ureditev sečišča ter rok za izvedbo del. Tudi če lastnik odkrije lubadarke sam, mora vsa potrebna dela izvesti v s predpisi določenem roku.

Roki za izvedbo ukrepov za zatiranje podlubnikov: v 21 dneh po odkritju žarišča oziroma v roku, ki ga Zavod določi z odločbo.

Lubadarke je treba v roku posekati, odstraniti les iz gozda na lesna skladišča ter razžagane vrhače in veje zložiti v kupe, tako da so debelejši deli založeni s tanjšimi vejami. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in požgati tudi skorjo. Če so tudi veje in vrhači napadeni z lubadarji, jih je treba pokuriti, predelati v sekance ali pa uničiti na drug način, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije. Pri uporabi ognja moramo paziti, da zaradi malomarnosti ne povzročimo gozdnega požara. Z upoštevanjem roka, določenega za izvedbo zatiralnih del, preprečimo izlet zalege podlubnikov,ki se razvija pod skorjo lubadark.

Kako lastnik gozda zmanjša škodo zaradi podlubnikov v svojem gozdu

Z začetkom poseka lubadark mnogi lastniki odlašajo kljub kratkemu roku za izvedbo del. Pogosto so to lastniki, ki so sposobni dela v gozdu opraviti sami, a jih zaradi različnih vzrokov prelagajo iz dneva v dan. Zaradi tega izgubljajo na vrednosti lesa ravno toliko ali pa še več, kolikor bi jih stala sečnja in izdelava lubadark ter spravilo lesa, če bi najeli za izvedbo tujo delovno silo. Škodo lahko lastniki gozdov zmanjšajo tudi z rednimi pregledi gozdov, saj bodo za lubadarke iztržili več, če bodo čim prej odkrite in posekane. S tem pa bo praviloma zaustavljeno tudi širjenje žarišča podlubnikov.

Ali je lastnik gozda upravičen do proračunskih sredstev za posek lubadark

Lastnik gozda ni upravičen do proračunskih sredstev za izvedbo poseka in izdelave lubadark, temveč le za dodatna zatiralna dela, kot so lupljenje lubadark, požig lubja ter uničenje podlubnikov v vejah in vrhačih. Zatiralna dela morajo biti predpisana z odločbo, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije, in izvedena v z odločbo določenem roku. Sečišče mora biti urejeno v skladu s predpisi ter navodili na odločbi. O izvedbi del je treba pravočasno obvestiti revirnega gozdarja. Lastnik gozda je pod navedenimi pogoji upravičen do 3,50 EUR na drevo za lupljenje lubadark ter 3,00 EUR na drevo za uničenje podlubnikov v sečnih ostankih, če je povprečna neto lesna masa drevesa nad 0,5 neto m³.

Preprečevalna dela za namnožitev podlubnikov

Ker na namnožitve podlubnikov vplivajo mnogi vremenski dejavniki, jih ne moremo vedno preprečiti, lahko pa vplivamo na obseg poškodb v gozdovih zaradi podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije z označevanjem drevja za posek ter usmerjanjem izvajanja negovalnih del v mladem gozdu uravnava drevesno sestavo in stojnost gozdov. Pomembno je, da v gozdovih vzdržujemo čim bolj naravno drevesno sestavo, kar pomeni rastišču primeren delež iglavcev. Poškodbe zaradi podlubnikov po naravnih ujmah zmanjšujemo tudi z zagotavljanjem sanitarne sečnje dreves iglavcev. Na sečiščih iglavcev nadzorujemo izvajanje gozdnega reda, da preprečimo namnožitev podlubnikov v sečnih ostankih. Redno pregledujemo gozdove ter s feromonskimi pastmi spremljamo razvoj in številčnost podlubnikov. V gozdovih z ohranjanjem dreves z dupli izboljšujemo življenjske pogoje za gozdne ptice, ki so eden od naravnih sovražnikov podlubnikov.

Posek in spravilo lesa sta zelo nevarni opravili

Ta dela opravlja v svojih gozdovih le še 5 % lastnikov gozdov. Če lastniki niso vešči tega dela in nimajo potrebne opreme, naj delo čim prej oddajo usposobljenemu izvajalcu. Hiter posek napadenega drevja pomeni tudi boljšo odkupno ceno, saj v začetku les še ni bistveno razvrednoten.
Lastniki gozdov se morajo zavedati, da ima izvedba nujnih sanitarnih sečenj prednost pred sečnjami iz drugih razlogov.

Solastniki naj izberejo pooblaščenca

V primeru solastništva ali nedokončanih dediščinskih postopkov je najbolje, da solastniki (upravičenci) med seboj izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in komuniciral z javno gozdarsko službo. Če se solastniki med seboj ne morejo dogovoriti o izvedbi sanitarnega poseka, ali je njihovo bivališča zelo oddaljeno, jim lahko javna gozdarska služba določi zastopnika, ki bo odgovoren za izvedbo varstvene odločbe.

• ZGIBANKA - obvladovanje podlubnikov, prepoznavanje napada, preventivna dela in zatiralna dela.
• Navodila za lastnike gozdov o vzpostavljanju gozdne higiene
• ZGIBANKA – ravnanje s sečnimi ostanki
• ZGIBANKA – kurjenje v gozdu

Obvestilo za opremo skladišč s pastmi za podlubnike

Navodilo za postavitev in vzdrževanje pasti na skladiščih

Evidenčni list ulova v pasteh (obrazec za spremljanje ulova)

Objave pričakovanih količin in struktur sortimentov

Objave pričakovanih količin in struktur sortimentov, ki so predmet upravne izvršbe po drugi osebi, Zavod za gozdove Slovenije izvaja na podlagi 1. odstavka 5. člena Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega, ki je predmet upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji, o določitvi minimalne cene gozdnih lesnih sortimentov ter podrobnejšem postopku prodaje gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 15/2017 in nasl., v nadaljevanju Uredba).

Ponudbe za odkup sortimentov, ki so objavljene, lahko podajo centri, izbrani na javnem razpisu na podlagi 1. odstavka 2. člena Uredbe, ki imajo z Zavodom sklenjeno Pogodbo o podrobnejši ureditvi prodaje gozdnih lesnih sortimentov v postopku upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji po drugi osebi.

Seznam centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa iz upravnih izvršb (2025-2027)

Podatki o skladiščih centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa iz upravnih izvršb (2025-2027)

dokument

• Navodila za varstvo gozdov pred podlubniki

• Gradivo: Znaki napada podlubnikov
• Zloženka: Lubadar učinkovito uničuje iglavce
• Analiza razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja na interaktivni karti
• Pripomoček za določitev roka za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov