Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Viri lesne biomase

Gozdovi

Po analizah projekta, zaključenega v letu 2005, ki ga je financirala organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in hrano FAO, na njegovi izdelavi pa so sodelovali Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije ter Agencija za učinkovito rabo energije (FAO 2005), so v Sloveniji daleč najpomembnejši vir lesne biomase za energijo gozdovi.

Po analizi načrtovanega poseka ter analizi sortimentne strukture poseka je trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov okrog 1.400.000 m³ letno (Podatki ZGS). (glej tudi: potenciali lesne biomase po občinah).

V zasebnih gozdovih se v zadnjih letih poseka le približno dve tretjini tiste količine lesa, ki bi ga bilo možno posekati po gozdnogospodarskih načrtih. Razlog je predvsem v tem, da v Sloveniji prevladuje majhna zasebna gozdna posest (v povprečju meri le 2,6 ha), majhni gozdni posestniki pa, razen v primeru, da sami potrebujejo drva, nimajo ekonomskega interesa za gospodarjenje s svojimi gozdovi. Zlasti se za sečnjo ne odločajo v primerih, ko bi s sečnjo napadlo predvsem tanjše drevje in manj kakovostni sortimenti.

Z povečevanjem realizacije načrtovanega poseka bi lahko povečali tudi količine lesa primernega za energetsko rabo. Po projekcijah ZGS bi lahko do leta 2020 povečali posek lesa uporabnega v energetske namene za več kot 100 %.

Načrtovan posek lesa primernega za energetsko rabo iz gozdov (ZGS, 2005)

Negozdna zemljišča

Iz vsakdanjega življenja vemo, da na podeželju lastniki zemljišč pridobijo na svojih negozdnih zemljiščih vsako leto precej lesa slabše kakovosti, s katerim krijejo svoje potrebe po drveh. Les pridobijo pri obsekovanju živih mej, s posekom posamičnih dreves ali dreves, ki rastejo v šopih ali skupinah drevja zunaj gozda, s posekom starega sadnega drevja ali tudi z žaganjem debelejših vej ipd. O lesni zalogi in prirastku lesa na negozdnih zemljiščih nismo imeli v Sloveniji do leta 2004 nobenih podatkov. V letu 2004 je ZGS z metodo dvostopenjskega vzorčenja na negozdnih zemljiščih ocenil prirastek, lesno zalogo ter potencial lesa uporabnega v energetske namene. Raziskava je bila opravljena v okviru mednarodnega projekta ob strokovni in finančni pomoči organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in hrano FAO. Rezultat študije je, da je na negozdnih zemljiščih v Sloveniji trajno razpoložljivo okrog 300.000 m³ lesa uporabnega v energetske namene letno.

Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji (ZGS,2005)

Lesni ostanki

Na Gozdarskem inštitutu so v letu 2004 izvedli obširno anketiranje lesnopredelovanih obratov. Glavni namen anketiranja je bil zbrati podatke o razpoložljivih količinah lesnih ostankov v Sloveniji. Skupna količina lesnih ostankov je bila izračunana iz vrnjenih vprašalnikov (N=360). Ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nekaj več kot 850.000 t lesnih ostankov. Če upoštevamo še delež lesnih ostankov, ki ga uporabijo podjetja sama za pokrivanje svojih potreb po energiji, potem je trenutno letno na razpolago še 510.000 t lesnih ostankov. Med katerimi prevladujejo nekontaminirani kosovni ostanki, sledi žagovina, ostalo je lesni prah in druge oblike lesnih ostankov.

Ocenjene količine lesnih ostankov na nivoju upravnih enot (GIS, 2005)