Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Slovarček

Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.

Po zakonu niso gozd posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, neavtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, obore za rejo divjadi, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede, kako so vpisani v kataster.

Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

Biološko ravnotežje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biološkega ravnotežja.

Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi.

Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

Poseg v gozd oziroma v gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

Varstvena dela so dela, ki se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, in sicer: - z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela; - preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi, kot so polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno ter ukrepi za preprečevanje požarov: opazovalna služba, izdelava protipožarnih presek in zidov in podobno; - sanitarne sečnje: sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja.

Prevodi

Slovenski izraz Angleški izraz Razlaga pojma
Cepanice Log wood razcepljen les dolžine praviloma 500 ali več mm
Deblovina Stemwood del drevesnega debla ali celo drevo z odstranjenimi vejami
Drva firewood les, ki je razsekan in razžagan z namenom energetske izrabe v napravah kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oz. stanovanj
Bioenergija Bioenergy energija iz biogoriv
Gostota nasutja Bulk density masa deleža trdnega goriva deljena s prostornino zalogovnika, ki ga ta delež napolni pri določenih pogojih
Gozdni sekanci Forest chips les neposredno iz gozdov v obliki lesnih sekancev
Krajnik Slab podolgovat kos lesa, z ali brez skorje, ki nastane pri razžagovanju okroglega lesa in kjer ena stran deloma ali popolnoma obdrži prvotno krožno obliko debla
Očelki Cross-cut ends kratki koščki lesa, ki nastanejo pri prečnem obžagovanju koncev okroglega ali žaganega lesa s skorjo ali brez nje
Odslužen les   Used wood lesne snovi ali predmeti, ki smo jih že uporabili in so odslužile svojemu namenu
Oglje Char delno aglomerirana ali neaglomerirana trdna ogljikova snov proizvedena s pirolizo trdnih biogoriv
Osnovna gostota Basic density razmerje med maso pri suhi osnovi in telesnino pri sveži osnovi
Panj (Štor) Stump del drevesnega debla pod nivojem zaseka pri podiranju
Pepel Ash ostanki, ki nastanejo pri zgorevanju goriva
Polena Chunkwood les nasekan z ostrimi sekalnimi napravami, pri čemer ima večina delcev dolžino, ki je bistveno daljša kot pri lesnih sekancih, oblika pa je bolj robata
Polena Smallwood les za kurjavo nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami, pri čemer ima večina gradiva dolžino od 150 do 500 mm
Prostornina   Stacked volume prostornina zloženega lesa, vključno s prazninami med kosi lesa
Prostornina Volume količina prostora, ki ga zajema predmet
Prostornina nasutja (nasuti neter) Bulk value, loos volume prostornina nasutja goriva, ki vključuje prazen prostor med delci
Sečni ostanki Logging residues ostanki lesne biomase, ki nastanejo pri sečnji lesa
Sekanci iz predelave lesa Cutter chips lesni sekanci, z ali brez skorje, ki nastajajo kot stranski proizvod lesno predelovalne industrije
Skorja Bark organsko celično tkivo, ki ga kot koncentrični sloj na zunanji strani rastne cone (kambij) tvorijo višje rastline (drevesa, grmičevje)
Sušilnično suh les Oven dry wood les brez vlage, pridobljen s sušenjem do stalne teže pod določenimi pogoji
Telesnina Solid volume prostornina posameznega delca
Trdna biogoriva Solid biofuels trdno gorivo proizvedeno posredno ali neposredno iz biomase
Vlaga moisture Voda v gorivu
Vrhač Tree section del drevesa (z vejami), razžagan na ustrezno dolžino, a neobdelan
Zeleni sekanci Green chips lesni sekanci iz svežega lesa in svežih sečnih ostankov (sečni ostanki vključujejo veje in vrhače)
Žagovina Sawdust fini delci, ki nastanejo pri žaganju lesa
Žamanje Endings podolgovati kosi lesa, ki nastanejo med robljenjem žaganega lesa in ki kažejo ostanke prvotne zaokrožene površine debla z ali brez skorje