Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Lovišča s posebnim namenom (LPN)

V Sloveniji ima trajnostno upravljanje z divjadjo in drugimi prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovim življenjskim okoljem že več kot 100-letno tradicijo.

Z nastankom samostojne države je bilo zaradi enotnosti in povezanosti načrtovanje upravljanja divjadi in njihovega naravnega okolja zaupano Zavodu za gozdove Slovenije. Zavod je varstvo redkih, ogroženih živalskih vrst ter divjadi organiziral tudi znotraj Lovišč s posebnim namenom, s katerimi upravlja.

Spletna stran lovišč s posebnim namenom (LPN)

Danes v Sloveniji znotraj Zavoda za gozdove Slovenije deluje osem LPN, ki obsegajo več kot 200.000 ha, skoraj 10 odstotkov celotnega območja Slovenije.

Naša osnovna dejavnost je skrb za divjad ter za vse redke in ogrožene živalske vrste, kar zagotavljamo z izvajanjem številnih ukrepov v populacijah divjadi in v njihovem življenjskem okolju. Izredno pomembna naloga naših LPN je tudi izvajanje znanstveno-raziskovalnega dela s področja divjadi, lovstva in nekaterih zavarovanih živalskih vrst. V naših LPN poleg lovnih vrst divjadi živijo tudi vse tri evropske vrste velikih zveri, od najmogočnejšega rjavega medveda do volka in risa.

Na območjih LPN izvajamo lov s spoštovanjem bogate slovenske lovske tradicije in lovske etike, tako v prosti naravi kot tudi v dveh lovnih oborah. Najbolj smo poznani po lovu na zalaz in lovu s preže, izvajamo pa tudi skupinske love, pogone na veliko divjad in brakade na malo divjad. Naše LPN obiskuje tudi čedalje več lovskih gostov, ki se sami ali pa s svojimi družinami odločajo za različne oblike opazovanja divjadi in drugih prostoživečih živali.

LPN pridobijo sredstva za svoje delovanje pretežno s trženjem in izvajanjem lovnega turizma. Med najbolj atraktivnimi vrstami lovne divjadi so srnjak, navadni jelen, divji prašič, gams, damjak, muflon, alpski kozorog, fazan, raca mlakarica, poljska jerebica in poljski zajec. Skladno z nekaterimi podzakonskimi akti je občasno možen tudi lov na nekatere zavarovane živalske vrste, zlasti na rjavega medveda.

Lovišča s posebnim namenom, ki delujejo v okviru ZGS:

  1. LPN Prodi-Razor - 2.537 ha, OE Tolmin. Glavne vrste divjadi so gams, muflon, srnjad, divji prašič. 
  2. LPN Kozorog Kamnik - 42.699 ha, OE Kranj. Glavne vrste divjadi so gams, jelenjad, srnjad, muflon, kozorog.
  3. LPN Ljubljanski vrh - 4.138 ha, OE Ljubljana. Glavne vrste divjadi so jelenjad, srnjad, divji prašič, stalno so prisotne vse tri vrste velikih zveri.
  4. LPN Jelen - 27.832 ha, OE Postojna. Glavne vrste divjadi so jelenjad, srnjad, divji prašič, stalno so prisotne vse tri vrste velikih zveri.
  5. LPN Medved - 37.923 ha, OE Kočevje. Glavne vrste divjadi so jelenjad, divji prašič, srnjad, damjak, stalno so prisotne vse tri vrste velikih zveri.
  6. LPN Snežnik Kočevska Reka - 27.141 ha, OE Kočevje. Glavne vrste divjadi so jelenjad, divji prašič, srnjad, stalno so prisotne vse tri vrste velikih zveri.
  7. LPN Žitna gora - 3.473 ha, OE Kočevje. Glavne vrste divjadi so jelenjad, divji prašič, srnjad, stalno so prisotne vse tri vrste velikih zveri.
  8. LPN Pohorje - 27.508 ha, OE Maribor. Glavne vrste divjadi so gams, jelenjad, srnjad, divji prašič.
  9. LPN Fazan Beltinci - 15.167 ha, OE Murska Sobota. Glavne vrste divjadi so mala divjad – poljski zajec, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, poleg tega pa tudi srnjad, jelenjad in divji prašič.
  10. LPN Kompas Peskovci - 12.538 ha, OE Murska Sobota. Glavne vrste divjadi so jelenjad, divji prašič, srnjad, damjak, fazan.

Kontaktna oseba:
mag. Janko Mehle, vodja Službe za LPN
Zavod za gozdove Slovenije
Večna pot 2, 1000 Ljubljana
tel. 01 47 000 87 (mob. 051 693-135)
E-mail: janko.mehleping@zgs.govpong.si

LPN ZGS sodelujejo v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020:

Naziv aktivnosti: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13).

  • Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
  • Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.
  • Povzetek: Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
  • Glavne aktivnosti: Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je  življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Prejemnik podpore iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.

Lovišča s posebnim namenom (LPN) so predeli za upravljanje z divjadjo na območjih z najbolj ohranjeno naravo in pestrim rastlinskim ter živalskim svetom.

Ohranjeni slovenski gozdovi, so rezultat stoletnega skrbno načrtovanega dela v gozdarstvu in lovstvu, hkrati z negovano kulturno krajino zagotavljajo pestrost rastlinskega in živalskega sveta. V naravovarstvenem smislu so najbolj ohranjena tista območja, kjer z divjadjo gospodarijo lovišča s posebnim namenom. ZGS upravlja z desetimi LPN, ki skupno pokrivajo površino preko 200.000 ha, kar predstavlja približno 10 % skupne površine Slovenije. Velik del površin, ki jih pokrivajo LPN, je uvrščen v različne oblike in stopnje zavarovanih območij (Natura 2000, regijski, krajinski parki...).

V loviščih izvajamo tudi terenske raziskave in znanstvenoraziskovalne projekte s področja divjadi in lovstva, s pomočjo podatkov in profesionalnega osebja LPN pa so bile izdelane številne diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije. Med odmevnejše projekte, ki so bili izvedeni v teh loviščih, uvrščamo projekte o populacijah velikih zveri (rjavi medved, volk ris). Številni so bili izvedeni z domačimi in tudi tujimi parterji.

V kar v polovici lovišč s posebnim namenom so prisotne stabilne populacije velikih zveri (rjavi medved, volk, ris), zato lahko trdimo, da so LPN izjemnega pomena za ohranitev velikih zveri v Sloveniji. Seveda se moramo zavedati, da so velike zveri v Sloveniji le del dinarske populacije, ki se razteza preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Albanije, Makedonije vse do Grčije. Destvo pa je, da je slovenski del populacije velikih zveri njen najbolj severozahodni del in zaradi tega tudi najpomembnejši za naravno širjenje teh vrst v sosednje države srednje Evrope (Avstrija, Italija).

Dejavnost naših LPN je torej trajnostno upravljanje z divjadjo, kar pomeni trajno usklajevanje odnosa med populacijami divjadi, drugimi prostoživečimi živalskimi vrstami in ter njihovim okoljem ob hkratnem omogočanju različnih človekovih dejavnosti v prostoru. ter varstvo ogroženih ter redkih prostoživečih živalskih vrst.

Gostje naših LPN, bodisi da so lovci ali le obiskovalci ohranjenega naravnega okolja, se pogosto vračajo s svojimi družinami in prijatelji, z željo ponovno doživeti in še bolje spoznati naravne lepote Slovenije ter uživati profesionalnost uslug našega osebja.

Poleg samega lova je v LPN, ki delujejo v okviru ZGS, mogoče organizirati tudi opazovanje in fotografiranje divjadi, z malo sreče tudi nekaterih velikih zveri. Te dejavnosti je mogoče organiziriati v času, ko ni drugih aktivnosti. Vedeti moramo tudi, da se LPN financirajo iz svoje osnovne dejavnosti, torej pretežno iz dejavnosti lovskega turizma, zato so v času lova druge aktivnosti močno omejene. Prav tako se izogibamo času poleganja in vzreje mladičev ter pretiranega vznemirjanja divjadi.

Večina LPN ima na razpolago določene prenočitvene kapacitete, ki sicer ne nudijo vrhunskega udobja, vendar pa dobro služijo svojemu namenu in sicer bivanju in prenočitvi lovskih gostov. Večina lovskih gostov se udobneje in bolj domače počuti v pravih lovskih kočah kot pa v hotelih najvišje kategorije. Seveda pa je mogoče organizirati bivanje in prenočevanje naših gostov tudi v drugih objektih, ki so v lasti javne gozdarske službe ali pa v lokalnem okolju (kmečki turizmi, moteli, hoteli...).

Glede na dejstvo, da ležijo LPN, ki delujejo v okviru ZGS, praktično v vseh značilnih okoljih Slovenije, je znotraj teh LPN mogoče ponuditi lovskim gostom praktično vse, kar ponuja narava v Sloveniji.