Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Fri, 27 May 2022 13:06:56 +0200 Fri, 27 May 2022 13:06:56 +0200 Sporočila za javnost ZGS Novice news-865 Tue, 24 May 2022 08:52:00 +0200 Sodobna nega gozda za kakovostne, odporne in raznovrstne gozdove prihodnosti index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=865&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8b26694c7c47ea35fcd4029d3723b68b Ljubljana, 24. 5. 2022 - pri Hiši na Magolniku, blizu srca Slovenije, je danes potekala osrednja prireditev Tedna gozdov 2022, ki poteka pod sloganom »Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi.« Teden gozdov je vseslovenska akcija ozaveščanja javnosti o gozdovih in gozdarstvu, ki že več kot 50 let združuje institucije, ki delujejo z gozdom in v gozdnem prostoru. Nega gozda je glavno orodje za usmerjanje razvoja gozdov in temelj skrbnega gospodarjenja z gozdom. Na današnji prireditvi so se zbrali predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij, lastniki gozdov, študenti gozdarstva, naravovarstveniki in okoljevarstveniki, predstavniki lokalne skupnost in drugi udeleženci, ki so se podali v gozd z nalogo načrtovanja ukrepov nege gozda. Skupaj so skozi praktično delo spoznavali odločitve, s katerimi se pri usmerjanju razvoja gozdov soočajo gozdarski strokovnjaki in lastniki gozdov.

»Z ukrepi sodobne nege gozda usmerjamo razvoj gozdov v načrtovano smer in pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe. Trajnostno zagotavljanje vseh funkcij, ki jih gozdovi nudijo družbi, bi bilo brez izvajanja nege gozda močno oteženo. Pričakovanja družbe do gozdov postajajo vse večja in kompleksnejša – gozdovi postajajo vse pomembnejši prostor za rekreacijo, vir energije, okolje za varovanje biotske raznovrstnosti, turistični produkt, … Vse interese in pričakovanja bo mogoče uskladiti le ob strokovnem načrtovanju ter medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vseh deležnikov v gozdnem prostoru,« je ob uvodu v prireditev povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Sodobna nega gozda upošteva klasična načela nege gozda, usmerja pa v racionalizacijo ukrepov, prepušča del gozdnih sestojev naravni samodejnosti in se tesno prilagaja naravnim in družbenim razmeram ter ciljem gospodarjenja z gozdovi v podnebno nestabilnem okolju Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov stopa v ospredje nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozdov na negativne posledice podnebnih sprememb ter hkrati ohranjamo oz. izboljšujemo njegovo biotsko pestrost. Z vzgojo kakovostnih in zdravih dreves tako krepimo funkcije gozdov, celotni družbi zagotavljamo gozdne proizvode, lastnikom gozdov pa zagotavljamo prihodek.

Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Prireditve tedna gozdov bodo po vsej Sloveniji potekale do nedelje, 29. 5. 2022, nekateri dogodki pa bodo potekali tudi v juniju.

Informacije, seznam dogodkov: Spletna stran Tedna gozdov 2022

 

]]>
Sporocila_javnost
news-861 Tue, 17 May 2022 15:09:12 +0200 Izpust risa Bliska in praznovanje 30-letnice programa LIFE index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=861&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e077386fcb616c8a4bb6b08a62a9456b Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Odrasel samec, ki so ga v aprilu pripeljali iz Romunije, je tako skupno že deseti ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx preselili v Slovenijo. Enega risa bodo letos izpustili tudi na Hrvaškem. Risjega samca, ki so ga poimenovali Blisk, so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.

S pomočjo genetskih analiz so ugotovili, da je ris Blisk oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete pojasnjuje: “Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNA dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več “preseljenih genov”, vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben.”

Ime za risa so tokrat izbirali v sodelovanju s centrom DINA Pivka in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Učiteljica Suzi Avsec: »Ko smo zbirali predloge imena, smo ugotovili, da ni tako enostavno najti dobrega in smiselnega imena, povezanega z gozdom, risi in lokalnimi posebnostmi. Učenci so z veseljem pošiljali svoje predloge, iz nabora pa je nato strokovna komisija, ki so jo poleg mene sestavljali še lokalni lovec Miro Uljan, Boštjan Gorenc - Pižama, predstavnica centra DINA Pivka in predstavnica projekta Maja Sever, izbrala pet finalistov, zmagovalno ime pa so izbrali otroci.” Zmagalo je ime Blisk, ker ris bliskovito iz zasede skoči na svoj plen.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili štirinajst risov; štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”. Ugotovili so, da se je pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Goru, Boris, Katalin, Alojzije in Emil), uspešno vključilo v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih lansko leto izpustili v Alpah, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, saj se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo.

Projekt poteka v okviru finančnega mehanizma LIFE, ki je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Angelo Salsi, direktor programa LIFE: “Evropska unija ima največjo mrežo zaščitenih območij na svetu (Natura 2000) in s pomočjo programa LIFE skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti teh območij ter podpira ljudi, ki tu živijo. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji.” Slovenski projekti LIFE so bili večkrat tudi nagrajeni, leta 2020 je projekt LIFE DINALP BEAR, katerega vodilni partner je bil Zavod za gozdove Slovenije, dobil nagrado za najboljši projekt v kategoriji Narava in biotska raznovrstnost.

Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave, sodelujejo pa tudi partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-858 Fri, 22 Apr 2022 10:54:08 +0200 Dan Zemlje 2022 - Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=858&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=418499800af30ad17485ce8152cabd1b Sevnica, 22. 4. 2022 Na današnji dan že 52. leto zapored obeležujemo Dan Zemlje. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji in predstavlja pa tudi spletni Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS. Gozdne učne poti in druge tematske poti so naravi prijazen način, s katerim lahko lokalno okolje obiskovalcem pokaže tisto najboljše, kar premore. Obiskovalcem nudijo izobraževanje, osveščanje in oddih. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk gozda ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. V evidenci ZGS je danes 84 gozdnih učnih poti, pomemben razvojni korak pa predstavlja novi Spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah: https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti in https://mapzs.pzs.si/gup.

Osrednja prireditev je potekala na učni poti Gozd je kultura na Gradu Sevnica, kjer je udeležence nagovoril v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, ki je v nagovoru udeležencem povedal: »Ena izmed osrednjih nalog Zavoda za gozdove Slovenije so vodenja po gozdu, ki večinoma potekajo po gozdnih učnih poteh. Namen teh vodenj je zbliževanje človeka in gozda, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo. Najpomembnejši pa je prenos znanja o gozdu in gozdarstvu na predšolske in šolske otroke - z gozdno pedagogiko želimo pri mladi generaciji želimo oblikovati spoštljiv in trajnosten odnos do gozda in naravnega okolja. V letih pred začetkom epidemije je Zavod za gozdove Slovenije v gozd letno popeljal preko 15.000 otrok, želimo pa si čim več sodelovanja s šolami in hitro vrnitev na raven pred epidemijo.«

Ob Dnevu Zemlje na Zavodu za gozdove opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov.  Gozdovi ter gozdarke in gozdarji se soočajo s številnimi izzivi, ki jih povzročajo predvsem podnebne in družbene spremembe. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti. Naštevajo le nekaj trenutno najbolj perečih: povečane potrebe po krčitvah gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, in številni drugi.

Ob Dnevu Zemlje ne pozabimo na gozdove, ki nam nudijo prostor in storitve, ki so neprecenljive za življenje vseh prebivalcev Slovenije.

Kaj lahko sami storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?

Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.

Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno ravnanje in gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije.

Kako v Sloveniji pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe?

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot sta LIFE SySTEMiC in EUKI - Gozdovi za prihodnost.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov najdete v filmu Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

]]>
Sporocila_javnost
news-851 Mon, 21 Mar 2022 13:34:00 +0100 Sporočilo za javnost ob Mednarodnem dnevu gozdov 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=851&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6b6bccc175cd2e020b43feb07244cbba Ljubljana, Litija, 21. 3. 2022 – Na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letošnja tema se nanaša na trajnostno proizvodnjo in potrošnjo gozdnih virov - »Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet!«. Na osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu gozdov v Litiji so bila dopoldne podeljena priznanja najboljšim lastnikom gozdov za leti 2020 in 2021. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. Les je trajnosten in obnovljiv material, ki se lahko uporablja v mnoge namene. Les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis. Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju gospodarstva.

Osrednja prireditev ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov je potekala v Litiji, kjer so organizatorji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Občina Litija v dvorani Kulturnega centra podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021. Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob tej priložnosti izpostavil: »Veseli nas, da lahko ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov podelimo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za skrbno gospodarjenje in tesno življenjsko povezanost z gozdom. Današnji dogodek pomeni praznovanje odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in razvoja podeželja.«

Državni sekretar Anton Harej je na podelitvi izpostavil: »Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda z že več kot dvajsetletno tradicijo temelji na praksah, ki jim velja slediti. Te združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Skrb za gozd v najširšem pomenu je osnovno vodilo pri izvajanju gozdne politike. Na ministrstvu se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo nego in obnovo gozdov, vlaganja za varno in učinkovito delo ter razvoj gozdne infrastrukture.« Izpostavil je tudi pomen obnove in nege gozdov v Sloveniji za njihovo prilagajanje in razvijanje odpornosti na podnebne spremembe ter vloge pri ponoru ogljika. Gozd je tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju.

Udeležence sta nagovorila tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, ki je v nagovoru izpostavil velik pomen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozda, saj ti predstavljajo zgled za vse ostale lastnike in v imenu gostitelja Franci Rokavec, župan Občine Litija.

Dodatne informacije o aktivnostih v okviru letošnjega mednarodnega dneva gozdov najdete na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

]]>
Sporocila_javnost
news-840 Mon, 21 Feb 2022 08:45:45 +0100 Sporočilo za javnost ob dnevu odprtih vrat 16. licitacije vrednejših sortimentov lesa index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=840&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=43374e7767148afdc65ce983700b6d10 Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa in k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo. Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije. Na 16. licitacijo vrednejših sortimentov lesa, ki poteka pri Slovenj Gradcu, je bilo pripeljanih 6.354 gozdnih lesnih sortimentov s skupnim volumnom 6.843,50 m3. Količina pripeljanega lesa je podobna kot na rekordni 14. licitaciji, ki je potekala pred začetkom epidemije koronavirusa SarS-Cov-2. Najvišja dosežena cena je 23.800 €/m3, kar predstavlja v zgodovini licitacij absolutni rekord, cena za celotni gozdni lesni sortiment gorskega javorja rebraša pa je znašala 47.838,00 €. Poleg gorskega javora so odlične cene dosegli tudi posamezni orehi, bresti, češnje, hrasti, črni orehi, macesni, smreke ter nekatere sadne vrste.

»Rekorderji« 16. licitacije licitacijo vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu:

Najvišje cene za m3

Najvišje cene za sortiment

Drevesna vrsta

€/m3

Drevesna vrsta

€/sortiment

Gorski javor

23.800,00

Gorski javor

47.838,00

Gorski javor

16.200,00

Gorski javor

33.858,00

Gorski javor

14.440,00

Gorski javor

32.944,00

Nega gozda je ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov. Nizka realizacija nege gozda negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda, zato lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih. »Le z rednim in skrbnim izvajanjem nege gozda bomo lahko zagotovili stabilnost in odpornost gozdov prihodnosti. Pogosto pa je prav izvedba načrtovanih ukrepov nege gozda najpomembnejša sestavina v receptu za vzgojo najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov,« je ob licitaciji povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi v slovenskih gozdovih za leto 2021. V letu 2021 je bilo posekanega za 4,08 milijonov m3 drevja - 70 % poseka je bilo negovalne narave, 26 % je bilo sanitarnega poseka, 4 % poseka pa je bilo opravljenega zaradi drugih vzrokov. Posek je bil v letu 2021 nekoliko manjši kot v letu 2020 (4,23 milijonov m3), predvsem zaradi manjšega sanitarnega poseka. V letu 2021 je bilo posajenih 900.258 sadik gozdnega drevja.

]]>
Sporocila_javnost
news-837 Wed, 26 Jan 2022 14:42:39 +0100 Sečnja v borovih sestojih na območju naselja Trnovo in zimska sečnja v Trnovskem gozdu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=837&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=177391b089d183abf4dfa0068208dd9f V letošnjem letu se je zaradi ugodne cene borovega lesa izredno povečal interes lastnikov gozda za sečnjo v borovih sestojih, kar je opazno predvsem na območju naselja Trnovo oziroma na obrobju Trnovskega gozda. Kot vsako leto se izvaja redna zimska sečnja v Trnovskem gozdu. V Lokvarskem in Trnovskem delu se po povečani intenziteti sečenj v zadnjih letih, do katere je prišlo zaradi porušene dinamike sečenj med leti 2014 - 2021, v zadnjem letu gozdarska dela spet izvajajo po normalni letni dinamiki veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Sečnje v letošnjem letu bodo usmerjene predvsem v redčenja in v uvajanje gozdih sestojev v obnovo.  

Sečnja v borovih sestojih na območju naselja Trnovo

V letošnjem letu se je zaradi ugodne cene borovega lesa izredno povečal interes lastnikov gozda za sečnjo v borovih sestojih, kar je opazno predvsem na območju naselja Trnovo oziroma na obrobju Trnovskega gozda. Samo v oddelku 38 v gozdnogospodarski enoti Gorica (območje okoli naselja Trnovo) je bilo izdanih 13 odločb v obsegu 2.400 m3 lesne mase (kar sicer predstavlja okoli 6 % celotne lesne zaloge bora v tem oddelku). Veljavnost odločb je sicer 5 let, vendar se bodo verjetno realizirale v letošnjem spomladanskem času.

Po obstoječih načrtih (Perspektivni gozdno melioracijski načrt za Slovensko Primorje, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana - IGLG, 1963) je bila glavnina borovih sestojev okoli naselja Trnovo posajenih kot predkultura pred letom 1900 na takrat degradiranih pašnih površinah. Po takratnem načrtu so bili ti sestoji že leta 1963 predvideni za premeno v naravne sestoje, vendar do danes to ni bilo izvedeno zaradi manjšega zanimanja lastnikov gozda za sečnjo zaradi nizke cene borovine.

Danes so ti gozdovi stari večinoma od 120 do 130 let, kar potrjujejo tudi štetje branik posekanih dreves. Sečnja je skladna z gozdnogospodarskim načrtom, saj sestoji presegajo sečno zrelost (80-100 let). Zato je njihova kakovost, vitalnost in stojnost iz leta v leto slabša. Prihaja do razvrednotenja lesa, napada škodljivcev in sušenja bora. Večje površine borovih sestojev, kakršni so pod naseljem Trnovo, pa so tudi izjemno požarno ogrožene. Borovi gozdovi so v zadnjih letih močneje podvrženi napadom pinijevega sprevodnega prelca in več glivičnim boleznim (predvsem iglic) kar slabi njihovo zdravstveno stanje.

Lastniki gozda oziroma izvajalci del morajo sečišče v času sečnje označiti z opozorilnimi tablami, v kolikor pa bo potrebno, bo Zavod, na predlog lastnikov gozda, izdal dovoljenje za zaporo gozdnih cest na območju sečnje in spravila lesa. V času spravila bodo bolj obremenjene tudi gozdne prometnice, najbolj gozdna cesta Trnovo-Zverinc, poškodbe bodo po zaključku sanirane.

Obiskovalce teh gozdov prosimo, da upoštevajo označbe in se ne gibljejo na območju sečnje in spravila lesa, saj je to lahko nevarno. V spomladanskem času pa bo ponekod motena tudi estetska in rekreacijska funkcija teh gozdov - prosimo za razumevanje.

 

Zimska sečnja v Trnovskem gozdu

V zadnjih letih opažamo povečan obisk v Trnovskem gozdu in v gozdovih nasploh, predvsem zaradi pandemije koronavirusa SarS-Cov-2 in s tem povezanimi priporočili za gibanje v naravi ter omejitvami pri uporabi objektov za rekreacijo v zaprtih prostorih. V slovenskih gozdovih velja prost dostop v gozdove in uporaba funkcij gozdov tudi za nelastnike, ki se lahko prosto gibajo po gozdovih in v skladu z omejitvami nabirajo postranske gozdne proizvode. To se pozna tudi pri obisku iz sosednje Italije, kjer je gibanje v gozdu bolj omejeno. Opozarjamo, da pri tem obiskovalci ne smejo ovirati lastnikov gozda pri gospodarjenju z gozdovi.

Kot vsako leto se izvaja redna zimska sečnja v Trnovskem gozdu. V Lokvarskem in Trnovskem delu se po povečani intenziteti sečenj v zadnjih letih, do katere je prišlo zaradi porušene dinamike sečenj med leti 2014 - 2021 (v času sanacije žledoloma se je glavnina sečenj izvajala v državnih gozdovih drugje po Sloveniji), v zadnjem letu gozdarska dela spet izvajajo po normalni letni dinamiki veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Sečnje v letošnjem letu bodo usmerjene predvsem v redčenja in v uvajanje gozdih sestojev v obnovo, manj pa v končne poseke, ki so na podlagi gozdnogospodarskih načrtov prevladovali v zadnjih letih.

Trenutno se v državnem gozdu na območju Trnovega izvaja sečnja v naslednjih deloviščih:

  • Na Poncali (oddelki 71 in 72), kjer se gradijo tudi gozdne vlake, je Direkcija RS za infrastrukturo za državno cesto izdalo soglasje za izvedbo gozdarskih del. Ta del ceste je proti Predmeji tudi zaradi snežnih razmer neprevozen.
  • Na območju Rabotnega (oddelek 51) se dela zaključujejo.
  • Začela so se dela na Malem Češeviku (oddelek 52) ob javni cesti proti Lazni.
  • Na Puštalski rebri (oddelek 47) se vrši spravilo z žico, gozdna cesta po Puštalski rebri je tudi sicer zaprta.
  • V Boli (oddelek 63), kjer so pravkar začeli z deli, je v času med  7.00 in 16.00 uro izdana odločba za zaporo gozdne ceste Nemci-Spletni vrh-Lokve, ki bo veljala do 28. 2. 2022.
  • v oddelku 63 (Brezov hrib), se dela zaključujejo, potrebno je še zagotoviti gozdni red in odvoz lesa.

Obiskovalce gozda prosimo, da upoštevajo prepovedi in opozorila ter označbe na gozdnih in drugih prometnicah in ne zahajajo na območje sečnje in spravila lesa.

 

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin

]]>
Sporocila_javnost
news-834 Thu, 20 Jan 2022 12:37:56 +0100 Doseljeni risi se uspešno razmnožujejo in s svojimi geni rešujejo dinarsko populacijo pred izumrtjem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=834&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d8713e2a014ba315038a82f2d747f7ab Projektna ekipa LIFE Lynx je na svoji spletni strani objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. V okviru projekta LIFE Lynx so izvedli tudi javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. V primerjavi z nekaterimi raziskavami, izvedenimi drugje po Evropi, so lovci pri nas do risa bolj pozitivno naravnani.

S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”.  Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.

Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.

Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.

Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil: “Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.

Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se glede na podatke “lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980”. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.

Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno; Rok Černe pravi: “V letošnjem letu bomo nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujemo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.” Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Celotno poročilo o spremljanju doselitev risov je dostopno na spletni strani projekta LIFE Lynx.

]]>
Sporocila_javnost
news-828 Fri, 10 Dec 2021 12:48:25 +0100 Okrasne smrečice iz slovenskih gozdov letos označene z rumeno nalepko index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=828&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=788cdea4aa4d3e5ed127b1663296fddb Ljubljana, 10. 12. 2021 - Bližajo se božično novoletni prazniki, ko bomo naše domove in poslovne prostore okrasili z božičnim in novoletnim okrasjem, kamor spadajo tudi okrasne smrečice. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in med prodajo označena z nalepko rumene barve, na kateri je letnica 2021. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.

Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 36 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija. Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Zadnja leta ZGS zaznava trend povečevanja povpraševanja po naravnih okrasnih drevescih. Na trgu so kupcem na razpolago okrasna drevesca naših domačih in tujerodnih drevesnih vrst iglavcev. Med domačimi iglavci prevladuje navadna smreka, ki je pridobljena iz gozdov, zaraščajočih se površin ali nasadov na kmetijskih površinah. Bolj kot navadne smreke pa so v zadnjih letih kupcem zanimiva okrasna drevesca tujerodnih vrst, pridelanih v nasadih izven Slovenije, kar opažamo z upadanjem števila letno oddanih plomb, ki označujejo okrasne smrečice, pridelane v Sloveniji.

ZGS letos lastnikom gozdov ter lastnikom nasadov okrasnih drevesc za označitev okrasnih smrečic, pridelanih v Sloveniji, izdaja rumeno nalepko z letnico 2021. Z napisom na nalepki »Darilo gozda vašemu domu« že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja, to pomeni izbiro in uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov.

OPOZORILO: Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Zadnja leta je namreč možno opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, kot tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

]]>
Sporocila_javnost
news-827 Wed, 08 Dec 2021 12:49:29 +0100 Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2021 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=827&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1216d5ebd5844ab2c3918ffacfcd0762 Ljubljana, 8. 12. 2021 - Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letošnjem letu 2021 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se letos pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov poteka od leta 1999, njegov namen pa je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2021 so: Boris Bratuž (OE ZGS Tolmin), Škofija Novo mesto (OE ZGS Bled), Milan Ravnikar (OE ZGS Kranj), Mirko Mrovlje (OE ZGS Ljubljana), Janez Kastelic (OE ZGS Postojna), Marjan Kljun (OE ZGS Kočevje), Alojz Staniša (OE ZGS Novo Mesto), Janez Medved (OE ZGS Brežice), Franc Grobelnik (OE ZGS Celje), Bernard Štiglic (OE ZGS Nazarje), Franjo Pirnat (OE ZGS Slovenj Gradec), Stanko Skledar (OE ZGS Maribor), Stanko Ficko (OE ZGS Murska Sobota) in Bojan Majdič (OE ZGS Sežana).

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je ob letošnji razglasitvi povedal: »Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo nego in obnovo gozdov, varno in učinkovito delo in razvoju gozdne infrastrukture. Tradicionalni izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov temelji na praksah, ki jim velja slediti, saj združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Iskreno čestitam vsem najbolj skrbnim lastnikom gozdov!"

Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da so pred javno gozdarsko službo in lastniki gozdov zaradi podnebnih sprememb številni izzivi: »Najbolj skrbnim lastnikom gozda za leto 2021 se iskreno zahvaljujemo za njihovo delo in trud, ki ga vlagajo v gozdove. Moramo se zavedati, da s svojim delom skrbijo za dobrobit celotne družbe, saj poleg ekonomske skrbijo tudi za socialne in okoljske funkcije gozda. S svojim odnosom in delom pa predstavljajo tudi primere dobrih praks razvoja podeželja - so zgled, ki mu lahko sledimo tudi ostali. Dobro sodelovanje med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo dokazuje, da lahko trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom v praksi ponudi odlične rezultate.«

Akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružuje tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Predsednik Marjan Hren je ob razglasitvi izbranim lastnikom čestital: »Veseli nas, da ravno v najbolj prazničnem mesecu decembru, prejemate ta laskavi naziv in povečujete družino slovenskih najbolj skrbnih lastnikov gozda. Ob zahtevnih kriterijih za izbiro ste dokaz, kaj se da z roko v roki z gozdarsko stroko doseči v praksi, pri skrbnem trajnostnem gospodarjenju z gozdom. Želimo pa, da bi slovenska družba znala prepoznati predvsem vase razumevanje večnamenske rabe gozda in zlasti delo, ki ste ga vložili v strokovno izvedbo nege svojega gozda. Le ta je prvi pogoj za zdrav in lep gozd in sadove tega dela bodo v prihodnosti želi vaši nasledniki skozi gospodarski donos in širša javnost ob obisku narave. V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije smo prepričani, da ste slovenski “Najbolj skrbni lastniki gozda 2021” in vsi vaši predhodniki iz preteklih let že “danes” tam, kamor želi Evropska Unija s svojimi  novimi zelenimi politikami v gozdarstvu priti “jutri”. Za ta dosežek vam v naši zvezi še posebej čestitamo.«

Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2021 potekal triindvajsetič, je zaradi epidemije covida-19 tudi letos potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicionalne podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda zaradi epidemičnih razmer ni bilo mogoče organizirati, se bodo najbolj skrbnim lastnikom gozda zahvalili pisno, ko pa bodo razmere dovoljevale, bo v sodelovanju z občino Litija organizirana tudi podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-825 Tue, 30 Nov 2021 14:33:15 +0100 Ob predstavitvi Strategije za genske vire v Evropi tudi o gozdnih genskih virih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=825&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=24a96b1d8092956071b44b731b826a17 Ljubljana, Bruselj, 30. 11. 2021 – Minister dr. Jože Podgoršek se je danes preko avdio vizualne povezave udeležil predstavitve Strategije za genske vire v Evropi, ki je del aktivnosti predsedovanja Slovenije Svetu EU in je potekala v Bruslju. Udeležili so se je predstavniki Evropske komisije, poslanci Evropskega parlamenta, nacionalni predstavniki ustreznih odborov, predstavniki usmerjevalnih odborov treh evropskih omrežij*, predstavniki zainteresiranih strani, mednarodnih organizacij ter partnerji v projektu Obzorje 2020 GenResBridge. V projektu, ki ga vodi Evropski gozdarski inštitut, sodelujeta slovenska partnerja Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani. Genski viri predstavljajo osnovo biotske raznovrstnosti

Genski viri človeštvu omogočajo pridobivanje hrane in surovin, preživetje in gospodarstvo, ter neprecenljive ekosistemske storitve kot je upravljanje z vodnimi viri in rodovitnost tal. Genetska raznovrstnost je osnovna komponenta ekosistemov, ki živim bitjem in ekosistemom omogoča prilagajanje na spreminjajoče razmere v okolju. Podnebna kriza je še povečala pomen ohranjanja genetskih virov za krepljenje odpornosti in prilagodljivosti živih sistemov, na katere se zanašamo za ekosistemske storitve.

Nova Evropska strategija za genske vire predstavlja močan temelj za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov. Podkrepljena je s strategijami za področja rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov. Strategija predstavlja okvir, ki bo omogočil prehod v učinkovito varstvo genskih virov in njihovo trajnostno rabo v EU.

»Strategija za genske vire v Evropi bo pripomogla k izboljšanju razumevanja trenutnega stanja in trendov razvoja, ohranjanja, komuniciranja, vključevanja na področju genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih 'divjih' sorodnikov, domačih živali in gozdnega drevja. V Sloveniji se že dolgo zavedamo pomena ohranjanja genskih virov in njihove trajnostne rabe, zato ni naključje, da sta v projektu GenResBridge sodelovala kar dva partnerja iz Slovenije in sicer Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani,« je ob dogodku povedal minister dr. Jože Podgoršek.

Povezava do dokumenta: Genetic resources strategy for Europe

Slovensko gozdarstvo v vrhu varstva gozdnih genskih virov

Projekt GenResBridge je zadnji v vrsti prizadevanj slovenske gozdarske znanosti in stroke za razvoj sistema za varstvo genskih virov. Na področju gozdarstva je od leta 2014 do začetka letošnjega leta v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji potekal projekt LIFEGENMON, katerega cilj je podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. V okviru projekta je nastal tudi prvi, v svetovnem merilu, Priročnik za gozdni genetski monitoring, ki služi tudi kot zgled za druge domene. Ohranjanje biotske pestrosti gozdov pa je temeljnega pomena za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočilo uživanje koristi gozdov tudi naslednjim generacijam.

»Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom,« je povedala prof. dr. Hojka Kraigher, vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo in koordinatorica projektov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Na Zavodu za gozdove Slovenije pa v omenjenih projektih sodelujejo in se trudijo za prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso. Ohranjanje gozdnih genskih virov upoštevajo pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja - prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih. Do leta 2023 pa bo pod vodstvom Univerze v Firencah (ITA) potekal implementacijski projekt LIFE SySTEMiC, v katerem se Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ukvarjata s prilagajanjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe.*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali,

*          *          *

Povezavi:

*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali.

]]>
Sporocila_javnost
news-823 Mon, 22 Nov 2021 10:18:55 +0100 6. Evropski teden gozdov v znamenju prihodnosti gozdov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=823&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d35328f37a57755ea1f774fe08ce6bd6 Ljubljana, 21. 11. 2021 – Prihodnji teden bo Evropski teden gozdov (22. – 28. 11. 2021). Prvič smo ga obeleževali leta 2008, ponuja edinstveno priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja in vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Teden skupaj organizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je Prihodnost gozdov. Ob globalni pandemiji, ki je povzročila obsežne motnje v gospodarstvih in družbah, in s pospeševanjem podnebnih sprememb je prihodnost negotova. Gotovo je, da se bodo tudi gozdovi in gozdarstvo v Evropi soočali s številnimi zapletenimi izzivi, med katerimi je tudi krepitev prispevka gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nič manj pomembna ni prilagoditev gozdov in gozdno lesne verige strukturnim premikom na svetovni ravni, ki jih vodijo spreminjajoče se povpraševanje po gozdnih proizvodih in spremembe svetovnih gozdnih virov.

Sprejeti sklepi o novi strategiji EU za gozdove

Tudi ministri EU za kmetijstvo in ribištvo, ki so se minuli ponedeljek sestali v Bruslju, so osrednjo pozornost namenili prihodnosti gozdov in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Ministri so pozdravili objavo nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Svet je tudi poudaril, da je treba vzpostaviti ravnovesje med okolijskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter hkrati spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov in ustaljenih načinov gospodarjenja z gozdovi v različnih državah članicah ter regijah. Predsedujoči zasedanju minister dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

V Sloveniji potekata intenzivna naravna in umetna obnova gozdov

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele preko polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovanskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih za preko 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin. »Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki,« je ob Evropskem tednu gozdov povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Kljub ujmam so slovenski gozdovi v dobri kondiciji

Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 %.

Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »Slovenska gozdarska šola« pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Kratkoročni trendi pa kažejo na umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih.

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa številnih sprememb in vplivov le-teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred gozdovi in gozdarsko stroko danes številni izzivi, trenutno najbolj pereči so: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in številni drugi.

Svetovna podnebna konferenca COP 26 tudi o gozdovih

Na svetovni podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu (UNFCCC) so od 31. oktobra do 13. novembra potekala pogajanja glede uresničevanja zavez in ciljev Konvencije in Pariškega sporazuma. Pogajalci so iskali možnosti, kako doseči cilj iz Pariza glede omejitve dviga globalne temperature za 1,5o C. Glede na dinamiko uresničevanja mednarodnih zavez in ambicioznost ciljev v nacionalnih podnebnih načrtih članic, ki prispevajo največ emisij v ozračje, pa je po mnenju številnih strokovnjakov za dosego skupnega cilja zelo malo verjetnosti.

Gozd ima na lokalno in globalno pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Kmetijstvo, gozdarstvo in raba zemljišč predstavlja približno četrtino vseh antropogenih emisij, pri čemer se ocenjuje, da degradacija tropskih gozdov zaradi sečnje in požarov prispeva okoli 8 % svetovnih emisij. Po drugi strani predstavljajo svetovni gozdovi (brez krčitev) ponor, ki je enakovreden četrtini svetovnih emisij CO2

Podpisan dogovor o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030

Na konferenci so voditelji 105 držav vključno s Slovenijo, podpisali dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 – t. i. »Glasgow leader's declaration on forests and land use«. Predlagani dogovor zavezuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišč. Nekatere države so predlagale premik k trajnostnemu kmetijstvu in povečanju investicij za dosego predlaganih ciljev. 

V okviru konferenčnih pogajanj so slovenski strokovnjaki sodelovali in so-koordinirali delo Evropske unije in njenih članic, tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Na tokratni konferenci gozdovi niso bili glavna tema pogajanj, vendar so bili narejeni pomembni koraki v smeri večje transparentnosti in povečanja financiranja podnebnih ukrepov do leta 2025 ter zaključena Knjiga pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.  

Dodatne informacije ter informativna gradiva o Evropskem tednu gozdov ter o gozdovih v Sloveniji najdete v promocijskem filmu in zloženki Gozd in gozdarstvo v Sloveniji, na na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter na spletni strani Statističnega urada RS.

]]>
Sporocila_javnost
news-806 Mon, 27 Sep 2021 10:29:02 +0200 Na potep po kočevskih gozdovih z risinjo Malo index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=806&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=027565364f215279626a67c965e11690 V petek, 24. septembra 2021, je v Kočevju potekala otvoritev tematske učne poti Risova pot, ki je nastala v sodelovanju partnerjev projekta LIFE Lynx z lokalnimi organizacijami. Pot je pomembna pridobitev za ogroženo populacijo risa, obiskovalcem pa ponuja pristno doživljanje lokalnega naravnega okolja. Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je zaradi parjenja v sorodstvu pred ponovnim izumrtjem. Doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije, predstavlja edino možnost njene rešitve. V letih 2017 - 2024 zato v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem poteka mednarodni projekt dolgoročne ohranitve risov LIFE Lynx. S tem namenom je na Kočevskem nastala tematska učno pot, ki obiskovalcem na poljuden način odstira vpogled v življenje risov in izzive s katerimi se sooča njihova populacija. Izobraževanje je ključna aktivnost varovanja posameznega elementa narave, saj je prav neznanje pogosto vzrok za njegovo ogroženost.

Pri oblikovanju vsebine in didaktičnih igral sta strnila moči projektna partnerja Zavod RS za varstvo narave - OE Novo mesto in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Skrbno načrtovana učna pot komunicira z obiskovalcem na način, da mu podaja izbrane informacije in ga aktivno vključuje v raziskovanje risa in gozda kot njegovega življenjskega prostora. “Navdih za novo tematsko pot smo našli v risinji Mali, ki je potomka prvega doseljenega risa Goruja in hkrati dokaz, da so se novo doseljeni risi uspešno vključili v dinarsko populacijo”, je pojasnila Irena Kavčič, iz Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti. Risinja Mala tako na igriv način k raziskovanju nove učne poti nagovarja najmlajše obiskovalce.

Vsebina poti obiskovalce seznanja z risom in njegovo vlogo v ekosistemu. “Ris za svoj obstoj potrebuje večja območja strnjenih gozdov z manjšo poseljenostjo ljudi. Njegova stalna prisotnost v gozdu je znak za zdrav in bogat gozdni ekosistem. Z varovanjem risa, ki je tudi kvalifikacijska vrsta naravovarstvenega omrežja Natura 2000, varujemo njegov življenjski prostor in biotsko raznovrstnost” je poudarila Nina Jankovič iz Zavoda RS za varstvo narave - OE Novo mesto.

Pri spoznavanju gozda in gozdnih živali imajo zelo veliko vlogo gozdne učne poti. Kot pravi Tina Kotnik iz Zavoda za gozdove Slovenije - OE Kočevje: “Kočevski gozdovi z Risovo potjo postajajo bogatejši. Risova pot, ki povezuje gozdno jaso s kočo, Jelenovim studencem, Žepno jamo in Mestnim vrhom, tako predstavlja pomembno pridobitev za vrsto, ki jo varujemo, za naravo, za ljudi. Pot je nastala v sodelovanju partnerjev projekta LIFE Lynx z lokalnimi deležniki, ki se zavedajo pomena strokovne komunikacije z javnostmi, ter prav tako prepoznavajo potencial ekoturizma v svojem okolju”. Prav o pomenu velikih zveri za razvoj turizma na Kočevskem je spregovorila tudi Nevenka Klun, vodja turizma na Zavodu Kočevsko: »Kočevsko je eno redkih območij, kjer v naravnem okolju še lahko srečamo vse tri velike zveri: medveda, volka in risa. Prebivalci naše destinacije smo že stoletja vajeni uspešno sobivati z njimi, kljub temu pa občasno prihaja do konfliktov. Z željo pomagati pri njihovem zmanjševanju in pri dvigu ugleda velikih zveri v očeh lokalnih prebivalcev, s prikazom priložnosti, ki jih njihova prisotnost v okolju nudi, razvijamo trajnostne turistične programe v katere jih vključujemo. Že nekaj sezon tako uspešno izvajamo programe spoznavanja in opazovanja medveda, v zimskem času programe sledenja volkov, z novo učno potjo pa bomo prebivalcem in obiskovalcem destinacije približali še največjo evropsko prostoživečo mačko, risa.”

Pred postavitvijo informacijskih tabel in didaktičnih pripomočkov na poti so na trasi poti veliko pomagali in postorili zaposleni v lokalnih ustanovah. Z veliko mero razumevanja je k obnovi in vzpostavitvi poti pristopila družba SiDG d.o.o., ki je traso poti očistila, mestoma izboljšala prehodnost poti ter poskrbela za urejenost gozda vzdolž poti. S pomočjo prostovoljcev - članic in članov Planinskega društva Kočevje so oživele markacije na poti, lesena maketa risa, ki bo obiskovalce pozdravila na začetku poti pa je bila izdelana s finančno pomočjo Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje. Pri načrtovanju, koordinaciji dela na učni poti in pri reševanju skupnih izzivov so pomagali zaposleni na OE Kočevje Zavoda za gozdove Slovenije.

Risova pot je z današnjim dnem opremljena z vsebinami in didaktičnimi pripomočki preko katerih obiskovalci lahko preizkusijo svoje in risje sposobnosti. Opremi poti v naravi, do konca maja 2022, sledi še priprava brošure za najmlajše, ki bo preko zabavnih iger in ugank odstirala skrito življenje risov. Prav tako bodo v okviru projekta izdelane tudi e-lekcije, ki bodo učiteljem in učencem dostopne na spletu.

V okviru otvoritve poti smo danes izvedli vodenje po učni poti v mehurčku za dve manjši šolski skupini in sicer za učence OŠ Zbora odposlancev in za dijake Gimnazije in srednje šole Kočevje. Za strokovno vodenje je poskrbela Ana Pšeničnik z Oddelka za biologijo, Biotehniška fakultete, Univerze v Ljubljani, ki svoj raziskovalni fokus posveča tudi izobraževanju javnosti o ekologiji in biologiji te karizmatične živalske vrste.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-796 Mon, 23 Aug 2021 10:52:50 +0200 22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov: »Prikaz spretnosti lastnikov gozdov pri varnem delu z motorno žago« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=796&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=360b978f4d1d242df0d2863e440aac30 Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Pomurskim sejmom v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni vsako leto organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. Letošnje državno tekmovanje lastnikov gozdov, je bilo zaradi razmer v zvezi z epidemijo koronavirusa Covid-19 organizirano v prilagojeni obliki z naslovom: »Prikaz spretnosti lastnikov gozdov pri varnem delu z motorno žago«. Na tekmovanju je veščine pri gozdarskih delih prikazalo 26 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah, kleščenje in podiranje droga na balon, obe disciplini pa sta šteli za končni rezultat v skupnem seštevku. V spodnji razpredelnici so navedeni zmagovalci v posameznih kategorijah in območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, iz katere prihajajo.

Kleščenje

Podiranje droga na balon

Skupno

1. Peter Ločnikar, OE Celje

1. Primož Sukič, OE Murska Sobota

1. Mihael Brlec, OE Ljubljana

2. Mihael Brlec, OE Ljubljana

2. Gregor Bec, OE Murska Sobota

2. Peter Ločnikar, OE Celje

3. Marko Žgavec, OE Tolmin

3. Mihael Brlec, OE Ljubljana

3. Marko Žgavec, OE Tolmin

Pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad sta udeležence nagovorila dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije ter Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu, ki je pristojen za področje gozdarstva. Oba sta v nagovorih izpostavila pomen varnega dela v gozdu, strokovnega znanja in primerne zaščitne opreme, s katerimi lahko v veliki meri preprečimo težje poškodbe in smrtne žrtve.

Zbrane je nagovoril tudi mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v nagovoru povedal: »Od ustanovitve Zavoda za gozdove Slovenije se je tečajev varnega in učinkovitega dela v gozdu z motorno žago in traktorjem udeležilo že več kot 50.000 udeležencev. Mnogi so iz teh tečajev prišli bolj vešči, nekateri pa so spoznali, da je potrebno zahtevna dela prepustili usposobljenim in opremljenim izvajalcem gozdarskih del. V letu 2020 smo zabeležili najmanj smrtnih nesreč pri delu v gozdu, odkar smo začeli beležiti to statistiko. Naš skupni cilj naj bo, da do tovrstnih nesreč sploh ne bi prihajalo.«

Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade. Ob tekmovanju so udeleženci izrazili zadovoljstvo, da so se lahko po dolgem času ponovno srečali, izmenjali izkušnje in okrepili medsebojne vezi. Tekmovanje so sklenili s sloganom »Previdno v gozdu!«

Do konca sejma AGRA 2021 lahko obiskovalci obiščejo gozdarsko brunarico na sejmišču, ter se srečajo s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu, gozdarsko načrtovanje in ukrepe v gozdovih. Z aktivnostmi gozdne pedagogike za otroke je poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino, na ogled pa so tudi dokumentarni filmi o slovenskih gozdovih in gozdarstvu.

Kontakt:

Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih

]]>
Sporocila_javnost
news-770 Mon, 31 May 2021 09:48:43 +0200 Gibanje risov, izpuščenih na Gorenjskem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=770&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0602ec29e279af85bbfda703607fbb56 Pred dobrim mesecem so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove izpustili pet risov. Vseh pet je opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, ki sporočajo, kje se risi nahajajo. Glede na prve podatke je vseh pet risov ostalo na širšem območju, kjer so jih izpustili. Doselitev risov na stičišče Dinaridov in Alp je ključnega pomena za dolgoročno ohranitev dinarsko -JV alpske populacije risa. S preselitvami petih risov na območje Gorenjske želijo v okviru projekta LIFE Lynx ustvariti t.i. “povezovalno populacijo,” ki bo pomagala rešiti rise pred izumrtjem. Rok Černe, koordinator projekta z Zavoda za gozdove Slovenije, poudarja, da bo “doselitev risov na Gorenjsko uspešna, če se bodo doseljeni risi na tem območju ustalili, vzpostavili svoje teritorije in se razmnoževali. Sveži geni bodo pripomogli k preprečitvi izumrtja dinarsko-JV alpske populacije in hkrati prispevali k vzpostavitvi povezave z ostalimi populacijami risov v Alpah, kar je ključnega pomena za preživetje risov v tem delu Evrope.”

Vključevanje risov spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosijo doseljeni risi. Prvi podatki gibanja risov Zoisa in Aide, ki sta bila izpuščena na območju Jelovice, kažejo, da sta risa zaenkrat ostala na tem območju, Tris, Julija in Lenka pa raziskujejo območje Pokljuke.

Projektna ekipa tudi na terenu preverja, kako uspešno se risi prilagajajo na svoje novo okolje. S pomočjo podatkov iz njihovih ovratnic so ugotovili, da vsi doseljeni risi uspešno lovijo. Skupaj z lokalnimi lovci so našli tudi nekatere ostanke plena in ugotovili, da sta se Zois in Aida vsaj dvakrat hranila z istim plenom. Julij Benedičič, gospodar lovske družine Železniki: “Zelo nas zanima, kako se risi navajajo na svoje novo okolje, zato smo skupaj s člani projekta LIFE Lynx poiskali Zoisov in Aidin plen in ugotovili, da sta se hranila s srno.” Kdo je srno ulovil, ni znano, vedo pa, da sta se Zois in Aida več dni zadrževala skupaj ob plenu.

Zelo zanimiva je tudi pot “triglavskega risa” Trisa. Med raziskovanjem območja je šel celo na Kukovo špico (2427 m), kar kaže, da visoke nadmorske višine in visoka snežna odeja za rise ne predstavljajo ovire. Zadnji podatki gibanja kažejo, da se Tris zadržuje na istem območju kot risinja Lenka.

11. junija obeležujemo tudi mednarodni dan risov. Praznovanju se lahko pridružite v ZOO Ljubljana, kjer bodo v soboto,  12.6., in nedeljo, 13. 6. 2021, organizirali delavnice na prostem za otroke. Več podrobnosti o delavnicah dobite na https://www.zoo.si/

Več informacij o projektu: www.lifelynx.eu.

]]>
Sporocila_javnost
news-765 Mon, 24 May 2021 16:38:00 +0200 Začenja se teden gozdov 2021: »Načrtno z gozdom« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=765&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=099e5376157b7e9832b2633576325be7 Mašun, 24. 5. 2021 - Z današnjim dnem se začenja Teden gozdov 2021, ki do 30. maja poteka pod geslom: "Načrtno z gozdom!". Danes je na Mašunu potekal osrednji dogodek, odprtje razstave "Velike zveri in njihovi gozdovi" in obnovljene Mašunske gozdne učne poti, odprtja se je udeležil minister dr. Jože Podgoršek skupaj z drugimi predstavniki institucij s področja gozdarstva, kmetijstva in okolja. Mašun je stara gozdarska naselbina, ki so jo začeli graditi Schönburgi leta 1874 na meji svoje tedanje gozdne posesti. Mašunska gozdna učna pot je bila prvič postavljena že leta 1997, ko je takratni revirni gozdar Lado Širca, predlagal traso po nekdanji Schönburgovi sprehajalni poti na Anino skalo. Mašunska gozna učna pot in razstava v Gozdni hiši Mašun sta bili prenovljeni v sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije (projekt Interreg Slovenija – Hrvaška Carnivora Dinarica), in družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.

Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %.

»Stanje gozdov v Sloveniji se je v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Zato je prav, da ob tej priložnosti javnosti sporočimo, da z gozdom ravnamo skrbno, v dobro tako narave kot ljudi. Kljub stalnim izzivom, ki so predenj postavljeni, gozdu ne gre slabo. Predvsem pa ostajamo zvesti zavezi, da si bomo vsi deležniki v gozdarstvu, skladno s svojim poslanstvom, še naprej prizadevali za dobrobit našega največjega naravnega bogastva,« je v nagovoru udeležencem na osrednji prireditvi povedal dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji ima bogato tradicijo – v letošnjem letu obeležujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. Slovenska gozdarska šola je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. »Trajnost, ki jo danes izpostavljamo praktično v vseh dejavnostih in delovanju celotne družbe, je vtkana v strokovno delo gozdarjev že več stoletij,« je na uvodnem dogodku povedal mag. Robert Tomazin, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.

Odprtje razstave "Velike zveri in njihovi gozdovi" in obnovljene Mašunske gozdne učne poti predstavlja novo pridobitev na področju promocije gozdov, gozdarstva in odgovornega odnosa do gozda. »Gozdne učne poti so pomemben pripomoček za spoznavanje gozda in gospodarjenja z gozdovi. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk in zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. So pomemben instrument varstva narave, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo,« je na temo gozdnih učnih poti v uvodnem nagovoru povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo pripravlja gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Ti načrti na več ravneh, od strateške do operativne, opredeljujejo in zagotavljajo trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi ob upoštevanju vseh (ekonomskih, ekoloških in socialnih) funkcij gozda. V letu 2021 poteka proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Zainteresirane posameznike in organizacije vljudno vabimo k sodelovanju na delavnicah – tako lahko prispevajo k viziji in strategiji gospodarjenja z gozdovi v prihodnjih 10 letih. Več informacij: www.zgs.si/on2021

MKGP v Tednu gozdov tudi z oglaševalsko kampanjo

Ta teden na spletnih portalih in TV postajah poteka promocijska kampanja MKGP Skrbno z gozdom!. TV oglas prikazuje zgodbo različnih deležnikov, ki so vsak na svoj način povezani z gozdom. Nastopa družina z gorske kmetije, ki se preživlja z gozdarstvom, družina, ki ji gozd pomeni vir oddiha ter tekačica in kolesar, ki se rekreirata v gozdu. Zgodba vključuje odkazilo in posek drevesa, svari pred nevarnostjo približevanja sečišču, nagovarja k obzirnemu nabiralništvu, opozori na les kot surovino in pomen gozda v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi  spremembami. Predstavi tudi delo sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije in poziva k obzirnem sobivanju vseh deležnikov, povezanih z gozdom. Rdeča nit kampanje je strnjena v moto Skrbno z gozdom!, ki naj bi ga upoštevali vsi lastniki in obiskovalci gozda.. Kampanja na spletnih portalih izpostavlja nujnost primernega obnašanja v gozdu ter prek PR člankov predstavlja osnovna dejstva o gozdu in gozdarstvu. Potekala bo do konca junija.

Več informacij: Spletna stran Tedna gozdov 2021

Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 24. 5. 2021

]]>
Sporocila_javnost
news-763 Thu, 20 May 2021 15:55:00 +0200 Odprtje Pragozdne poti Krokar in uvod v Teden gozdov 2021 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=763&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dd6cc3dd98f5fadea9e47efde24fe621 Kočevje, 20. maja 2021 – Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij danes uradno odprli Pragozdno pot Krokar, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, od leta 2017 uvrščenega na seznam svetovne naravne dediščine Unesca. Otvoritev pragozdne poti Krokar je sočasno tudi uvod Teden gozdov 2021, ki bo pod geslom »Načrtno z gozdom!« potekal od 24. do 30. maja. Pragozdna pot Krokar pomeni velik korak k ureditvi in usmerjanju obiska na območju gozdov, ki so pod zaščito Unesco. Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Skozi gozdni rezervat Borovec popelje obiskovalce do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevske.

Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 ha največji od 4 pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države.  Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. K ohranjanju in izboljšanju upravljanja z Unesco gozdnimi rezervati pomembno prispevajo tudi aktivnosti projekta BEECH POWER, ki je financiran v okviru programa Interreg Central Europe.

»Vpis gozdnih rezervatov Krokar in Snežnik na seznam svetovne dediščine predstavlja  pomembno priznanje slovenskemu gozdarstvu ter našemu sedanjemu in preteklemu delu z gozdovi, v katerega so vključene številnih generacije gozdarjev. Pomeni nam spodbudo za strokovno delo s slovenskimi gozdovi tudi v prihodnje. To bo vse bolj zahtevno, saj se v zadnjih letih redno srečujemo s posledicami podnebnih sprememb. Temu primerno se bo potrebno posvetiti zmanjševanju tveganja pri gospodarjenju z gozdovi, kar je v veliki meri odvisno od izvajanja gojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov, ki krepijo odpornost gozdnih sestojev,« je ob današnjem dogodku poudaril Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri projektu vzpostavitve Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Veseli smo, da smo lahko pripomogli k pripravi nove učne poti. Verjamemo, da bo pomembno vplivala na prenos znanja, zlasti na mlajše generacije, ki bodo kmalu postale odgovorne za nadaljnji razvoj celotne družbe, v kateri bodo gozdovi zagotovo le pridobivali na svojem pomenu,« meni glavni direktor SiDG mag. Robert Tomazin. Več ko 60 % vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG.  Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 km2

Slogan letošnjega tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Načrtno gospodarjenje z gozdovi je doma prav na Kočevskem - začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil v Kočevju objavljen prvi gozdni red na slovenskem. V. d. direktorja ZGS mag. Janez Logar je izpostavil, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. »Danes je slovenska gozdarska šola po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.«

ZGS v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo prav v letošnjem letu pripravlja nove desetletne območne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Po besedah mag. Janeza Logarja so bili odzivi po prvem krogu za gozdnogospodarska območja večinoma pozitivni, gozdarji pa smo dobili tudi vpogled v prihodnost gozdarstva, ki bo (tudi) digitalna. Pri načrtovanju  in gospodarjenju se upoštevajo vse funkcije gozda: ekonomske, ekološke in socialne. Pomembno vlogo med socialnimi funkcijami gozdov igrajo prav gozdne učne poti, med katere uvrščamo tudi Pragozdno pot Krokar. Gozdne učne poti so namreč pomemben pripomoček za spoznavanje gozda, prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov ter usmerjajo obisk v gozdu, s čimer se zmanjšuje škoda, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem.

Teden gozdov je vsakoletna akcija promocije gozdov in gozdarstva. Geslo Tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov, izpostavljeni temi pa bosta tudi gozdne učne poti in velike zveri. V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev, ki jih organizirajo gozdarske institucije.

Osrednji dogodek Tedna gozdov 2021 bo potekal v ponedeljek, 24. maja 2021,  v prenovljeni Gozdni hiši Mašun, kjer bomo priča odprtju razstave z naslovom "Velike zveri in njihovi gozdovi" ter otvoritvi obnovljene Mašunske gozdne učne poti. Udeležbo na dogodku je poleg predstavnikov gozdarskih institucij potrdil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Zaključni dogodek Tedna gozdov 2021 bo potekal v nedeljo, 30. maja 2021 v Bistrici ob Sotli. Na tradicionalnem pohodu ob Srečanju evropopotnikov 2021 in Evropohodu »EURORANDO« 2021, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bomo Teden gozdov 2021 sklenili na Gradu Podsreda.

Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o.

]]>
Sporocila_javnost
news-755 Mon, 26 Apr 2021 15:07:22 +0200 Prva dva risa izpuščena v gorenjske gozdove index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=755&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=adf96e854d69ceb2933c5e6987d385ee V ponedeljek, 26. 4. 2021, so lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše v okviru projekta LIFE Lynx kot prva dva risa na Gorenjskem v naravo izpustili risa Zoisa in Aido. Skupno so jih do sedaj v Sloveniji izpustili šest. V sredo pa se bodo tem šestim pridružili še trije risi, ki jih bodo izpustili v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice.  Sredi marca so preselili prvega risa - Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz lovske družine Nomenj -  Gorjuše. Peter Benedik, starešina lovske družine Nomenj - Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj g. Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in jaz mislim, da bo ta ris tudi.

Prvemu izpustu dveh risov na Gorenjskem bo v sredo, 28. 4. 2021, sledil še drugi izpust, in sicer treh risov na območju Triglavskega narodnega parka na Pokljuki.

Povezave:                                                                                          

]]>
Sporocila_javnost
news-753 Thu, 22 Apr 2021 11:29:08 +0200 Dan Zemlje 2021: "Obnovimo Zemljo" index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=753&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9761def98e5a2659c8eaadf6ec595ad0 Na današnji dan že 51. leto zapored obeležujemo Dan Zemlje. Na Zavodu za gozdove Slovenije ob letošnjem Dnevu Zemlje izpostavljajo pomen obnove in nege gozda za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, aktivnosti za dolgoročno ohranitev risa na slovenskem, in novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji – Pečovniško duglazijo, ki meri v višino kar 67,02 m. Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi omogoča dolgoročno zagotavljanje vseh funkcij gozda družbi, obnova in nega gozda pa sta njegova temelja. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen odraslih dreves, kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem dreves. Nega gozda je značilen primer medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši, naša naloga pa je, da te gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo lahko vse funkcije gozdov uživali tudi naši zanamci.

Poleg rastlinstva pa so za ohranjanje naravnega ravnovesja v gozdnih ekosistemih ključnega pomena prostoživeče živali, med katerimi imajo pomembno vlogo velike zveri – rjavi medved, volk in ris. Ohranjanje populacij velikih zveri ter upravljanje in sobivanje z njimi predstavlja pomemben izziv prihodnosti slovenskega varstva narave in razvoja podeželja. Z vrnitvijo risov na območje, kjer so v preteklosti izginili, bo narejen pomemben korak k varovanju in dolgoročni ohranitvi ene izmed ključnih vrst v gozdnem ekosistemu. Letošnjemu praznovanju Dneva Zemlje se pridružuje tudi ekipa projekta LIFE Lynx s preselitvijo risov na območje Gorenjske, ki je izrednega pomena zaradi povezovalne lege z drugimi populacijami risa v Evropi. Dinarsko-JV alpska populacija risa je premajhna, da bi se dolgoročno ohranila, zato je eden od pomembnejših ciljev projekta povezava z bližnjimi populacijami risa v Alpah, npr. v Švici, in s tem vzpostavitev pretoka genov med populacijami.

Video: Prihod risov Zoisa in Aide v prilagoditveno oboro na Jelovci

Novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji je Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečovniku pri Celju. Po zadnjih natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov Območne enote Celje Zavoda za gozdove Slovenije meri v višino kar 67,02 m. To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki pa ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Po dostopnih podatkih je tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 cm, premer 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3 lesa. Večletne raziskave dreves v Mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjeevropskih gozdov. Pečovniška duglazija je stara okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju.

Povezave: več informacij o Pečovniški duglaziji | video: Velikanke

K ohranjanju in obnovi gozdnih ekosistemov in populacij pomembno prispevajo tudi implementacijski projekti evropskega finančnega mehanizma LIFE. Poleg prej omenjenega projekta LIFE Lynx Zavod za gozdove Slovenije sodeluje tudi v integriranem projektu upravljanja območij Natura 2000 (LIFE IP Natura.si), ter projektih za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe LIFEGENMON in LIFE SySTEMiC – sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb. Pred kratkim je izšel tudi končni izdelek projekta LIFEGENMON, Priročnik za genetski monitoring gozdov in smernice za genetski monitoring 7 drevesnih vrst.

Tudi v letu 2021 se nadaljuje proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. Med 3. in 14. majem 2021 bodo po gozdnogospodarskih območjih (območnih enotah ZGS) potekale I. participativne delavnice na temo obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov. Zainteresirane posameznike in organizacije vljudno vabimo k sodelovanju na delavnicah – tako lahko prispevajo k viziji gospodarjenja z gozdovi v prihodnjih 10 letih.

]]>
Sporocila_javnost
news-747 Sun, 21 Mar 2021 13:29:00 +0100 Mednarodni dan gozdov 2021 - demonstracijsko srečanje, 21. 3. 2021, Cerje – Pomnik miru index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=747&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8e1ea174f7960ee73062b19eb4602a70 Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov je potekal v nedeljo, 21. 3. 2021, v obliki srečanja in demonstracijske akcije na temo obnove in nege gozda na območju gozdnega požarišča ob Pomniku miru na Cerju. Na srečanju so predstavniki najpomembnejših institucij s področja gozdarstva in okolja demonstrirali različne naloge s področja obnove in nege gozda ter urejanja tamkajšnjega drevoreda (dopolnilno sajenje dreves, sproščanje sadik, sajenje večjih sadik dreves v drevoredu, ...). Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica, ki je poudaril pomen gozdov, še posebej pa njihove obnove, tako za lokalno kot za globalno okolje. Izpostavil je zadovoljstvo ob dejstvu, da obnova pogorišča kljub številnim omejitvam zaradi epidemije poteka po načrtih, ter da je projekt Drevo za Cerje postal zgled sodelovanja in primer dobre prakse obnove gozda in zelenega turizma v svetovnem merilu.

Mag. Robert Režonja, generalni direktor direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, je na srečanju izpostavil velik evropski in globalni, hkrati pa tudi lokalni pomen gozdov in vseh njihovih funkcij. Poudaril je, da v Sloveniji z gozdovi gospodarimo trajnostno, sonaravno in večnamensko, po principih t. i. »slovenske gozdarske šole«.

Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je v svojem nagovoru med drugim izpostavil pozitiven vpliv gozdov na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, na temo mednarodnega dneva gozdov pa je med drugim povedal: »Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda. Raste tudi obseg izvedenih ukrepov nege v gozdovih, je pa še vedno prenizek, predvsem v zasebnih gozdovih.«

Robert Tomazin, generalni direktor družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. je predstavil podatki o obnovi in negi gozda v državnih gozdovih: »Tudi slovenske državne gozdove so v zadnjih 7 letih močno prizadele naravne ujme. Predvsem leto 2020 je bilo ključno pri obnovi poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah, saj smo s sadnjo sadik obnovili 322 ha državnih gozdov. Na teh 322 ha smo posadili rekordnih 883.136 sadik 24 drevesnih vrst. Vse sadike posajene v državnih gozdovih so bile vzgojene v gozdnih drevesnicah s semeni iz registriranih semenskih objektov in imajo spričevalo, ki ga je izdal Gozdarski inštitut Slovenije. Za krepitev stabilnosti sestojev in povečevanju vrednosti gozda smo v letu 2020 izvedli tudi negovalna dela na kar 2.973 ha površine državnih gozdov.«

Nagovore udeležencev sta zaključila dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, in prof. dr. Robert Brus, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani. Poudarila sta pomen raziskav in razvoja na področju gozdov in gozdarstva, posebej na kraškem območju, ter pomen izobraževanja in vzgoje novih generacij gozdarskih inženirk in inženirjev za prihodnost gozdov.

V zaključku je mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem Miren-Kostanjevica pohvalila dobro sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije in gozdarsko stroko pri obnovi gozda na Cerju, ter med drugim povedala, da je bilo sporočilo Mednarodnega dneva gozdov in hkrati tudi plemenito poslanstvo obnove pogorelega gozda, ki se izvaja preko projekta Drevo za Cerje, letos na sejmu Green Destinations Days v Berlinu prepoznano kot eden od primerov najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji »Earth«. Posebno težo pa ima področje gozdnega požara na Cerju tudi z vidika učnega poligona, ki nudi dijakom in študentom priložnost, da teorijo obnove gozda spoznajo tudi v praksi.

Ob srečanju pa je izjavo pisno podal tudi Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo: "Vedno kadar se spomnim na akcijo Drevo za Cerje, me obda občutek ponosa, povezanosti in optimizma. Ta akcija je pokazala vse tisto najlepše v ljudeh, pripravljenost na sodelovanje in veliko odgovornost do narave. Hvaležen sem, da sem se je lahko eno leto nazaj tudi aktivno udeležil. V Sloveniji imamo izjemen naraven dar: bogastvo gozdov in prav je, da se tega zavedamo v širšem smislu, kar vaša prireditev iz leta v leto nazorno ponazarja. Dejstvo, da ste se s svojo dejavnostjo uvrstili med top 6 najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji Earth pa dokazuje, da grejo vaše prakse v pravo smer. Želimo si, da bi tem trendom sledili tudi ostali."

Ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021 je sicer poudarek na obnovi in negi gozda ter njunem pomenu za zdravje ljudi in družbe, poteka pa pod sloganom: »Obnova in nega gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja«. Več informacij, ključna sporočila in gradiva najdete na spletni strani Mednarodnega dneva gozdov 2021.

Povezave: spletna stran Mednarodnega dneva gozdov 2021 | Gradiva, vsebine in povezave | Ključna sporočila: Slovenija / mednarodna | Video nagovor ministra dr. Jožeta Podgorška

]]>
Sporocila_javnost
news-746 Fri, 19 Mar 2021 16:00:06 +0100 Mednarodni dan gozdov 2021 - Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=746&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1ba4f0422676737a19317667a596a1da Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji dan poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja.« Ob tej priložnosti izpostavljamo nekaj dejstev o slovenskih gozdovih in gozdarstvu, ki so z njim tesno povezana. Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti - velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove.

Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila.

V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarjih gozdnih površin. Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske Nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021. V prihodnjih letih je potrebno izboljšati realizacijo ukrepov nege gozda - v letu 2020 je bila izvedena le približno polovica načrtovanega obsega nege gozda. Nizka realizacija negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda. Lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih. Leto 2020 je bilo po realizaciji ukrepov obnove in nege gozda rekordno tudi v državnih gozdovih, kjer so na 322 ha posadili 883.136 sadik 24 drevesnih vrst ter izvedli negovalna dela na kar 2.973 ha površine državnih gozdov.

Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. »Velikokrat izrečemo trditev, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh posebnih časih, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja, in tako poskrbimo za svoje zdravje,« je ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021 v video nagovoru izpostavil dr. Jože Podgoršek, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Povezave: spletna stran Mednarodnega dneva gozdov 2021 | Gradiva, vsebine in povezave | Ključna sporočila: Slovenija / mednarodna | Video nagovor ministra dr. Jožeta Podgorška

]]>
Sporocila_javnost
news-744 Wed, 17 Mar 2021 12:38:15 +0100 Tris, prvi ris, ki prihaja na Gorenjsko index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=744&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fb0394ac45ea99254f2c586f3207038d V začetku marca so v prilagoditveno oboro na Pokljuki pripeljali prvega risa, ki bo izpuščen na Gorenjskem. Ime za risa, ki so ga pripeljali iz Romunije, so izbirali učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe in so ga poimenovali Tris (triglavski ris). Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in spada med najstarejše parke v Evropi. Ob letošnjem praznovanju 40-letnice zakonske razglasitve parka bo prejel prav posebno darilo. V začetku marca je bil v okviru projekta LIFE Lynx na območje Triglavskega narodnega parka pripeljan prvi izmed vsaj petih risov, ki bodo doseljeni na Gorenjsko. Pred izpustom v naravo bo ris v prilagoditveni obori nekaj tednov spoznaval svoje novo okolje. V tem času je pomembno, da risa ne vznemirjamo, saj gre za divjo žival, ki je zelo plašna. Lokacija obore ni javno znana, ljudi pa prosijo, da se ji ne približujejo. Okolico obore nadzorujejo tudi s kamerami in s pomočjo nadzornikov parka ter inšpektorji. 

Ris je v Sloveniji avtohtona živalska vrsta, ki je po naselitvi leta 1973 prišel tudi na območje Triglavskega narodnega parka. Prvič je bil na tem območju zasleden januarja 1986 v Trenti. Opažene so bile predvsem posamezne živali ali posredni znaki njihove prisotnosti  (npr. sledi) v različnih predelih parka. Po podatkih Javnega zavoda Triglavski narodni park je bil ris največkrat opažen zlasti na širšem območju Trente, na Pokljuki in v Bohinju. Zadnji podatek o dejansko opaženi živali v Triglavskem narodnem parku pa je iz februarja 2018 iz doline Radovne.

Vsak od doseljenih risov dobi tudi ime, tokrat so ga izbrali učenci Skupnosti šol, ki povezuje več kot 7000 učencev iz 39 osnovnih šol z Gorenjske in severne Primorske. Predlaganih je bilo več kot 120 imen, izmed katerih je nato strokovna komisija, ki so jo sestavljali hokejist in ambasador projekta LIFE Lynx Anže Kopitar, igralec Nik Škrlec, koordinatorka projekta LIFE Naturaviva Maja Opalički Slabe, Miha Marolt iz Javnega zavoda Triglavski narodni park in ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe Polona Kenda, izbrala 10 imen, povezanih z gozdom, Alpami oziroma gorami, risi in imena, ki so lokalno specifična. V prvem tednu marca so učenci iz 20 različnih šol ponovno glasovali in med imeni Trin, Julijan, Tris, Julij, Kugy, Alpi, Brin, Blisk, Anže, Rožle izbrali zmagovalca - Tris.

Medtem ko se ris prilagaja na svoje novo okolje, si lahko obiskovalci Triglavskega narodnega parka ogledajo umetniško razstavo o risu, ki je nastala v okviru likovne kolonije z naslovom Ohranimo risa, ki z močnimi in barvitimi podobami prinaša svojevrsten uvid v skrivni svet naše največje divje mačke. Bolj kot besede nam namreč lahko približa risa njegova slikana ali risana podoba. Svoja dela na razstavi predstavljajo: Karmen Bajec, Franc Bešter, Brut Carniollus, Barbara Demšar, Petra Draškovič Pelc, Andreja Pogačar, Brigita Požegar Mulej, Andreja Srna in Alenka Ana Stante. 

Vabljeni k ogledu v Infocentru Triglavska roža Bled, od 5. marca do 11. aprila 2021, vsak dan med 10. in 14. uro.

V okviru projekta LIFE Lynx so, za rešitev dinarsko-JV alpske populacije risa  pred izumrtjem, do sedaj v naravo izpustili sedem risov; tri na Hrvaškem in štiri v Sloveniji. Do konca projekta bodo v populacijo vključili štirinajst živali. Prvi izpuščeni ris v Sloveniji - Goru je imel z domačo risinjo Tejo že dve legli potomcev. V letošnjem letu so v Romuniji in na Slovaškem ujeli pet risov za preselitev. Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Zavod RS za varstvo narave, Triglavski narodni park, 17. 3. 2021

Foto in video:

 

]]>
Sporocila_javnost
news-739 Thu, 18 Feb 2021 15:49:30 +0100 Sporočilo za javnost ob razglasitvi rezultatov 15. licitacije vrednejših sortimentov lesa index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=739&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=131589c1a17094b959952acd41efbd9d Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa in k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo. Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije. Na 15. licitacijo vrednejših sortimentov lesa, ki poteka v Pamečah pri Slovenj Gradcu, je bilo pripeljanih 3.711 gozdnih lesnih sortimentov s skupnim volumnom 3.937 m3. Količina lesa na letošnji licitaciji je sicer manjša kot lani, kljub epidemiji Covid-19 pa je še vedno ena najvišjih doslej. Sicer pa letošnja količina lesa na licitaciji predstavlja slabo tisočinko celotnega letnega poseka v slovenskih gozdovih. Povprečna cena lesa na letošnji licitaciji znaša 263 €/m3, najvišja dosežena cena pa je 11.575 €/m3, ki jo je tako kot prejšnja leta dosegel gorski javor rebraš. Poleg gorskega javora so odlične cene dosegli tudi posamezni hrasti, črni orehi, bresti, macesni in smreke ter nekatere sadne vrste, npr. hruška. Lastniki gozdov so na licitacijo pripeljali največ hlodov hrasta, gorskega javorja, smreke in velikega jesena. Prodajali so les kar 35 drevesnih vrst, kar priča o veliki pestrosti slovenskih gozdov. Ob ustrezni negi imajo slovenski lastniki gozdov možnost pridelave velikega števila različnih lesov najboljše kakovosti.

Uspeh na licitaciji za lastnika gozda pomeni »nagrado«, hkrati pa tudi dokaz uspešnega sodelovanja z gozdarsko stroko pri gospodarjenju z gozdom. »Licitacija je edini pravi način nasploh, s katerim je mogoče kar najbolj učinkovito tržiti najvrednejše lesne sortimente, ki se jim je pri negi gozda posvečalo kar največ strokovne pozornosti. Tovrstna prodaja je torej nagrada za lastnika gozda. Hkrati pa tudi predstavlja dokaz uspešne skupne skrbi lastnika in gozdarske stroke pri usmerjanju gospodarjenja z gozdom. Konkretno pri pridobivanju najvrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki lahko pridejo na trg iz našega največjega naravnega bogastva,« je ob licitaciji povedal dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob razglasitvi letošnjih rezultatov licitacije povedal: »Sodelovanje in dolgoročno načrtno delo ter trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi se zrcalita tudi v letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa, ki je tudi zaradi opravljenega dela v zahtevnih epidemioloških razmerah ponudila kakovostne gozdne lesne sortimente in dobre rezultate. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije smo ponosni na rezultate skrbnega gospodarjenja z gozdom, ki ne bi bili mogoči brez usmerjenega in strokovnega dela, predvsem pa sodelovanja.«

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi gozdov za leto 2020. Skupaj je bilo v lanskem letu posekanih za 4,2 milijona mdreves, od tega 2,4 milijona m3 iglavcev in 1,8 milijona m3 listavcev. Zaradi sanitarnih vzrokov je bilo posekanega 42 % celotnega poseka (1,8 milijona m3) in 58 % poseka iglavcev. Negovalnega poseka je bilo za 2,3 milijona m3, od tega 60 % listavcev. V letu 2020 se je nadaljevala intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. Tako je bilo posajenih 714 ha gozda z 1,9 milijona sadikami gozdnega drevja 30 gozdnih drevesnih vrst. Obseg obnove gozdov s sadnjo v letu 2020 je bil največji v zadnjih 20 letih. Obnova gozdov po naravnih ujmah in prenamnožitvi smrekovih podlubnikov se bo nadaljevala tudi v letu 2021.

Lastniki gozdov naj bodo pozorni na sanacijo in pregledovanje gozdov. Podlubniki v pretežnem delu Slovenije praviloma rojijo v prvi otoplitvi v aprilu - prezimeli podlubniki takrat izletijo in napadejo nova drevesa. Da bi zmanjšali število prezimelih podlubnikov in s tem škodo zaradi podlubnikov v letu 2021, je potrebno v marcu posekati in izdelati čim več lubadark, ter njihov les odpeljati iz gozda. Lastniki gozdov naj pregledujejo gozdove in bodo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje s smrekovih debel. Če v svojem gozdu opazijo te znake, naj stopijo v stik z revirnim gozdarjem, ki jim  bo dal napotke za izvedbo poseka - pomembno je, da se čim prej lotijo izvedbe sanacijskih del. Pozorni naj bodo tudi na smrekove podrtice ter na polomljene vrhače smreke in o njih obvestijo revirnega gozdarja. Tudi v teh primerih je pravočasna sanacija ključnega pomena.

V letu 2021 se nadaljuje proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Z 31. decembrom 2020 se je zaključilo zbiranje pobud zainteresirane javnosti na spletnih straneh ZGS. Zanimanje je bilo izjemno, saj je bilo skupaj oddanih 148 odzivov 131 različnih deležnikov: 57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovsko upravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo preko 300 različnih pobud. Proces se bo nadaljeval na delavnicah, ki bodo organizirane v naslednjih mesecih. V okviru delavnic bomo s participativnimi pristopi vzpostavili sodelovanje pri določanju ciljev trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in njihovo rangiranje glede na pomembnost v posameznih območjih. Več informacij, vabila: www.zgs.si/on2021.

 

Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, 18. 2. 2021

]]>
Sporocila_javnost
news-730 Fri, 29 Jan 2021 16:35:30 +0100 Doselitve risov v sodelovanju z lokalnimi prebivalci Gorenjske in severno Primorske - ustanovitev lokalnih posvetovalnih skupin index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=730&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2b9acc465a7ff453a247188fbff3237d Za ohranjanje risa na območju Dinaridov in JV Alp je ključno povečanje genetske pestrosti populacije in znižanje parjenja v sorodstvu, ki je glavna grožnja tej populaciji. Območje Gorenjske in severno Primorske povezuje JV Alpe in Dinaride in je pomembno pri zagotavljanju povezljivosti populacije risa, zato je za ohranitev populacije doselitve risov iz Karpatov ključnega pomena. Doselitve ne morejo biti uspešne brez sodelovanja z lokalnimi prebivalci, zato sta bili v okviru projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom ustanovljeni še dve Lokalni posvetovalni skupini (LPS) - LPS Gorenjska in LPS severna Primorska. Na ustanovitvenem srečanju, ki je bilo v sredo, 27. januarja 2021, je sodelovalo 44 udeležencev Gorenjske in severne Primorske, med njimi so bili lokalni prebivalci, župani, predstavniki občinskih uprav, rejcev, lovcev, različnih društev, območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije in območnega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Udeležence so na ustanovnem srečanju nagovorili župana občin, kjer stojita prilagoditveni obori za rise -  Peter Torkar, župan Občine Gorje, in Jože Sodja, župan Občine Bohinj ter mag. Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Naj spomnimo: leta 1973 so lovci in gozdarji vrnili risa v naše gozdove po tem, ko je na prelomu 20. stoletja izumrl. To je bila ena najuspešnejših ponovnih naselitev iztrebljene vrste v Evropi. Kljub temu se je število risov v devetdesetih letih začelo zmanjševati, predvsem zaradi parjenja v sorodstvu. Tudi tokrat so lovci aktivno vključeni v projekt. Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač poudarja, da mnoge lovske družine pomembno prispevajo pri spremljanju risa in skrbi za doseljene osebke, Lovska zveza Slovenije pa je tudi partner v projektu LIFE Lynx. Na področju odkrivanja nezakonitega ubijanja prostoživečih živali sodelujejo tudi s policijo, saj ima Lovska zveza do tega ničelno toleranco.

Doselitev risov na Gorenjsko bo potekala v tesnem sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Lovsko družino Nomenj - Gorjuše, ki sta z velikim veseljem in odgovornostjo sprejela povabilo k sodelovanju v projektu LIFE Lynx. Miha Marolt iz Javnega zavoda Triglavski narodni park je poudaril: “Medtem ko obora čaka na svojega prvega stanovalca, je vloga parka pomembna tudi pri ozaveščanju javnosti in prebivalcev parka. Še bolj odgovorna naloga nas čaka, ko bo ris prišel v oboro in po sami izpustitvi risa v naravo, saj s tem prevzemamo odgovornost, da risa nikoli več ne izgubimo iz naše prečudovite narave.”

Tudi Peter Benedik iz LD Nomenj-Gorjuše verjame, “da se bomo s povezanostjo in sodelovanjem  vsi skupaj marsikaj naučili, naravi pa bomo povrnili življenje, ki je v preteklosti izginilo. Trdno sem prepričan, da se Bohinjcem in Gorenjcem risa ni potrebno prav nič bati, z doselitvijo pa bomo obrnili nov list v poglavju lovstva na Gorenjskem.”

Rok Černe iz ZGS, vodja projekta LIFE Lynx, je poudaril: “Območje Gorenjske in severne Primorske je zaradi povezovalne lege z drugimi populacijami v Evropi izrednega pomena, zato smo še posebej veseli, da lahko sodelujemo z lokalno lovsko družino in Triglavskim narodnim parkom.”

Poleg sodelovanja z lokalnimi prebivalci Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v okviru projekta sodeluje tudi s šolami. Med njimi je tudi Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju (GFP), na kateri kot profesorica biologije uči Nina Ražen: “V februarju 2020 smo postali Varuhi Risov ter kot šola posvojili risinjo Malo. Prav tako smo na GFP gostili razstavo likovnih del akademskih ustvarjalcev z naslovom Risi v Sloveniji. O novostih v okviru projekta so dijaki sproti seznanjeni ter vsebine povezane z risom vključujemo tudi na različne načine v učni načrt, pogosto mnoge informacije širijo dijaki že sami med seboj.”

Predstavitvi projekta je sledilo delo v skupinah, kjer so udeleženci delili svoje poglede glede sodelovanja s šolami, s turizmom povezanih aktivnosti in tudi glede risa in kmetijstva. Kdor bo želel, bo lahko tudi v prihodnje sodeloval v okviru Lokalne posvetovalne skupine Gorenjska ali Lokalne posvetovalne skupine severna Primorska.

Projekt LIFE LYNX - Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Triglavski narodni park, 29. 1. 2021

 

]]>
Sporocila_javnost
news-725 Fri, 15 Jan 2021 11:14:21 +0100 Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=725&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c65130bc78f7e11c08c92416ecf6b563 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, želimo izpostaviti zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020

Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2020 potekal že dvaindvajsetič, je zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicionalne podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda ni bilo mogoče organizirati, smo se najbolj skrbnim lastnikom gozda pred novim letom zahvalili pisno, na spletnih straneh ZGS pa smo objavili elektronsko publikacijo, v kateri smo predstavili razloge, zaradi katerih izbrani lastniki gozdov izstopajo s svojo skrbjo za gozd. Ko bodo epidemiološke razmere omogočale, bomo izbrane lastnike obiskali na domovih ter jim predali priznanja in simbolične nagrade za skrbno gospodarjenje z gozdom. Zgodbam izbranih lastnikov gozdov boste v lahko sledili tudi na Facebook straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Zavoda za gozdove Slovenije.

Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije je ob razglasitvi najbolj skrbnih lastnikov gozda poudaril pomen dobrega sodelovanja med javno gozdarsko službo in lastniki gozda: »Tako kot je gozd naravni ekosistem, ki ga ljudje s svojimi ukrepi in načrti prilagajamo in usmerjamo, smo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije na prvem mestu strokovnjaki in ljudje, šele na drugem pa uslužbenci, ki pripravljajo in izvršujejo upravne odločbe. Pri našem delu se pogosto spletejo trdne vezi z lastniki gozdov, te vezi pa ustvarjajo pogoje za sodelovanje v dobro narave in ljudi, tako lastnikov gozdov kot širše družbe.«

Čestitkam se je pridružil tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki je izpostavil: »Sodelovanje je tisto, ki zagotavlja uspešno trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Pri tem velja na  prvem mestu izpostaviti usklajeno delovanje lastnikov gozdov, javnih služb in ostalih členov gozdno-lesne verige. Le s takim pristopom bomo uspešno gospodarili in še naprej omejevali gospodarsko škodo zaradi vse pogostejših naravnih ujm ter kar najhitreje obnavljali prizadete gozdove.«

Tudi sicer bo gozdarsko leto 2021 potekalo v duhu sodelovanja, zlasti pri pripravi območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki bodo opredelili gospodarjenje s slovenskimi gozdovi v prihodnjih 10-letih (www.zgs.si/on2021). Prav tako je v procesu nastajanja nov Strateški načrt skupne kmetijske politike 2021-2027, ki na področju gozdno-lesne verige predvideva nadaljevanje in nadgradnjo obstoječih ukrepov ter predvideva naložbe v podporo gozdno lesni verigi, razvoj gozdnega drevesničarstva, naložbe v protipožarno infrastrukturo, urejanje hudourniških območij, biomeliorativne ukrepe v gozdnem okolju idr. MKGP in ZGS vabita vse zainteresirane k sodelovanju v procesih sprejemanja omenjenih načrtov, ki potekajo v okviru Gozdnega dialoga.

Seznam najbolj skrbnih lastnikov gozda 2020

Območna enota ZGS

Najbolj skrben lastnik oz. lastnica gozda

Tolmin

Branko Jurjavčič

Bled

Mojca Dijak Grmek

Kranj

Branko Kavčič

Ljubljana

Jožef Eniko

Postojna

Marjan Premrl

Kočevje

Jože Poje

Novo Mesto

Jože Štricelj

Brežice

Avgust Pungartnik

Celje

Darko Uratnik

Nazarje

Primož Gornik

Slovenj Gradec

Stanislav Pečoler »Jesenk«

Maribor

Joško Koren

Murska Sobota

Sorodniki po pokojni grofici Zichy (skrbnik Janez Kolenko)

Sežana

Agrarna skupnost Škoflje – Zavrhek

Povezave:

]]>
Sporocila_javnost
news-715 Fri, 04 Dec 2020 12:00:00 +0100 Okrasna drevesca iz gozdov v letu 2020 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=715&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=858eea7cb6ca4e8d1255dc3561e2e3b1 Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in med prodajo označena z nalepko oranžne barve, na kateri je letnica 2020. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Kaj so okrasna drevesca in kako jih pravilno pridobimo?

Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Ali s posekom smrečice za novoletni okras škodujemo naravi?

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije.  Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic  lahko tako pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa. Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, pa bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi tekom rasti poteka naravna kompeticija, zato se večina dreves posuši in propade. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih.

Naravna okrasna drevesca so iz okoljskega vidika najprimernejša

Na ZGS in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujamo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.

Poraba domačih okrasnih drevesc pada

Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada - v daljšem obdobju je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Po letih smo tako izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. V letu 2019 smo lastnikom gozdov in lastnikom oz. najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali približno 19.000 nalepk na podlagi 509 odločb o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja iz kočevskega območja.

Preprečimo, da naš gozd zboli zaradi nove bolezni, proti kateri nima odpornosti

Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažamo vedno več odvrženih okrasnih drevesc. Prosimo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc  npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Z vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji. Bolezen je prisotna tudi že v Franciji, Nemčiji in v Belgiji.

Usmeritve za gospodarjenje z gozdovi za naslednje desetletje

MKGP in ZGS imata v letu 2021 pomembno nalogo izdelave strateških gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove v Slovenijo, s katerimi bo s poudarkom na podnebnih spremembah usmerjeno gospodarjenje z njimi za naslednjih 10 let. Postopek vključuje Gozdni dialog, ki tudi sicer spremlja proces gospodarjenja z gozdovi. Namenjen je vsem deležnikom, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva, za oblikovanje  rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi.  Z gozdovi smo zaradi velike gozdnatosti Slovenije povezani vsi prebivalci Slovenije. Gozd je naše največje bogastvo, zato moramo z njim ravnati skrbno. Vabimo vas, da se vključite v proces obnove območnih načrtov. Več informacij: www.zgs.si/on2021.

]]>
Sporocila_javnost
news-714 Wed, 02 Dec 2020 14:00:00 +0100 Začetek procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=714&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e248d205f604c208fc0cd65d30583d6e V sredo, 2. 12. 2020, je preko spletne konference potekala predstavitev procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Ti načrti, ki jih potrjuje vlada Republike Slovenije, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih. Proces se začenja z zbiranjem pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami, ki poteka od 1. novembra do 31. decembra 2020. Zainteresirani posamezniki in organizacije lahko pobude oddajo na www.zgs.si. Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozd in ohranjena narava prispevata k prepoznavnosti države in odslikavata odnos družbe do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje gozdnih virov. Z gozdarskim načrtovanjem uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je ob začetku procesa nagovoril udeležence, je v uvodnem nagovoru poudaril: »Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti predstavljajo strateško podlago za gospodarjenje z gozdovi v naslednjih 10 letih. Posebnost območnih načrtov je hkratna obravnava gozdnogospodarskih vsebin in vsebin upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami. Ti načrti so pomemben instrument gozdne politike, zagotavljanja lovsko upravljavskih ciljev, pomembno pa prispevajo tudi k razvoju drugih področij, na primer ohranjanja naravne in kulturne dediščine, varovanja vodnih virov in razvoju podeželja.«

Preko 100 udeležencev predstavitve je nagovoril tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Ohranjanje in izboljševanje ugodnega stanja ter razvoj gozdov in gozdarstva sta ključna elementa razvoja podeželja ter predstavljata pomemben steber razvoja zelene in krožne bioekonomije prihodnosti. Proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov poteka v okviru Gozdnega dialoga. Ta spremlja proces gospodarjenja z gozdovi in je namenjen vsem deležnikom, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva, za oblikovanje  rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi.«

Lastnike gozdov, organizacije s področja gozdov in gozdarstva ter vse zainteresirane vabimo k sodelovanju v procesu. Več informacij in obvestila o aktualnem dogajanju so dostopna na spletni strani: www.zgs.si/on2021, kjer bo kmalu na voljo tudi posnetek predstavitve.

]]>
Sporocila_javnost
news-703 Fri, 23 Oct 2020 13:28:41 +0200 Projekt DINALP BEAR izbran za najboljši LIFE projekt varstva narave index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=703&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5711f0786acee39fb4dcdf2941249733 V sredo, 21. 10. 2020, je v okviru Evropskega zelenega tedna - največje okoljske konference na evropski ravni - strokovna komisija na svečani, tokrat spletni podelitvi LIFE nagrad razglasila najboljše projekte LIFE, ki so se zaključili v lanskem letu. Komisija z nagradami, ki jih podeljuje že 14. leto zapored, prepoznava najbolj inovativne, navdihujoče in učinkovite projekte LIFE v treh kategorijah: varstvo narave, okolje in podnebni ukrepi. Med 15 nominiranimi projekti v treh kategorijah je LIFE DINALP BEAR zmagal v kategoriji »Varstvo narave«. Projekt LIFE DINALP BEAR - Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah - je potekal pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije, partnerja iz Slovenije sta bila še Univerza v Ljubljani in podjetje Eurofins Erico Slovenija iz Velenja, finančno pa ga je podprlo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Mednarodni projekt je okrog skupnih ciljev združil partnerje iz štirih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Prav mednarodno sodelovanje in skupne rešitve za boljše sobivanje z medvedi so prepričali strokovno komisijo, ki so jo sestavljali g. David Sassoli - predsednik Evropskega parlamenta, g. Ambroise Fayolle – podpredsednik Evropske investicijske banke in ga. Luciana Miu – raziskovalka iz Imperial College v Londonu. Več o dosežkih projekta LIFE DINALP BEAR lahko preberete v poljudnem poročilu, ki so ga pripravili ob koncu projekta.

Rok Černe, koordinator projekta, Zavod za gozdove Slovenije: “Kljub zaključku projekta se naše delo nadaljuje, saj smo vzpostavili nekatere vzorne primere dobrih praks, ki prispevajo k zmanjšanju konfliktov med rjavim medvedom in človekom ter zviševanju strpnosti do sobivanja z medvedom. Te rešitve bomo s pridom uporabljali še naprej.” Ključna področja, na katerih partnerji nadaljujejo delo, so preventivni ukrepi na področju pojavljanja škod na človekovi lastnini ter sodelovanje s prebivalci, ki živijo na območju prisotnosti rjavega medveda.

Virginijus Sinkevičius, Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo, je ob razglasitvi zmagovalcev povedal: »Navdihujoči zmagovalci in finalisti nagrad LIFE kažejo rešitve za globalne izzive zmanjševanja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, pomanjkanja naravnih virov in celo zdravstvenih kriz. Predstavljene zgodbe o uspehu je treba hitro razširiti na območje celotne EU, da bo lahko ta dosegla ambiciozne cilje, postavljene v novem Evropskem zelenem dogovoru.«

Evropska komisija organizira Evropski zeleni teden vsako leto, letos pa je dogodek zaradi izrednih razmer potekal virtualno. Glavna tema je bila narava in biotska raznovrstnost.

Povezavi:

Predstavitveni video projekta LIFE DINALP BEAR.

Spletna stran projekta LIFE DINALP BEAR

]]>
Sporocila_javnost
news-692 Mon, 28 Sep 2020 11:54:03 +0200 Zaključna konferenca LIFEGENMON: "Gozdarska znanost za prihodnje gozdove: gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju" index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=692&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ddfc4d656f8661b39f49be7b1f74cef9 Zaključna konferenca projekta LIFEGENMON je potekala od 21. do 25. septembra 2020 v dvorani Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in preko spleta. V petih dneh je preko 100 udeležencev spremljalo 82 strokovnih referatov, 3 virtualne ekskurzije ter zaključno okroglo mizo, na kateri so o prihodnosti gozdov razpravljali predstavniki slovenskih in evropskih institucij s področja gozdarstva, lesarstva, izobraževanja in lastnikov gozdov. Projekt LIFEGENMON je 6-letni projekt evropskega finančnega mehanizma LIFE, ki se zaključuje s koncem letošnjega leta. Glavni cilj projekta, ki poteka v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji pod vodstvom Gozdarskega inštituta Slovenije in katerega proračun znaša 5,5 milijonov €, je razvoj sistema za genetski monitoring gozdov. Ob zaključku konference, na petek, ko mladi aktivisti po svetu opozarjajo, da mora politika slediti znanosti, so javnost nagovorili:

Koordinatorka projekta, prof. dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, je ob zaključnem nagovoru novinarjev poudarila: »Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.« Ob zaključku konference in projekta se je zahvalila projektnim partnerjem: Zavodu za gozdove Slovenije, Centru nevladnih organizacij osrednje Slovenije ter tujim partnerjem za odlično opravljeno delo.

Dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za strokovne zadeve, je v svojem nagovoru izpostavil pomen znanosti in raziskav za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe: »Da bi se zoperstavili naravnim ujmam, ki po katastrofalnem žledolomu praktično vsako leto prizadevajo slovenske gozdove, moramo nujno izkoristiti nova znanja in tehnologije. Prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso, ki ga omogoča projekt LIFEGENMON, bo bistven pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja. Prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih.«

Dr. Robert Mavsar, vice direktor Evropskega Gozdarskega inštituta, je poudaril: »Gozdovi so ključ do prehoda v trajnostno prehodnost, ki bo temeljila na novem ekonomskem modelu – krožni bioekonomiji. Gozdovi ljudem na eni strani nudijo številne funkcije, na drugi strani pa so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. To predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko, ki bo morala razviti in uveljaviti ukrepe, ki bodo omogočali dolgoročni razvoj gozdov.«

Prisotne sta nagovorila tudi prof. dr. Miha Humar z Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavil vidike uporabe lesa v luči podnebnih sprememb, ter dr. Michele Bozzano, predsednik Evropskega programa za ohranjanje gozdnih genskih virov (EUFORGEN), ki je podrobneje predstavil pomen genetske pestrosti za prihodnost gozdov in program ohranjanja gozdih genskih virov v Evropi.

Projekt LIFEGENMON se bo zaključil s koncem leta 2020.

Povezave: Video posnetek konference | Spletna stran konference | Spletna stran LIFEGENMON

]]>
Sporocila_javnost
news-652 Fri, 22 May 2020 13:02:31 +0200 Teden gozdov 2020: Skrbno z gozdom! index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=652&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6627c6fb3cace8a822e30626e75995b1 Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja poveže vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Teden gozdov 2020 bo pod geslom: »Skrbno z gozdom!« potekal med 25. in 31. majem. V okviru tedna gozdov bo poudarek predvsem na promociji pravil ustreznega obnašanja v gozdu, zapisanih v Gozdnem bontonu, spoštovanju pravic lastnikov gozda, ter aktualnim vprašanjem vožnje v naravnem okolju in obiska zavarovanih gozdnih območij. V času epidemije koronavirusa COVID-19 na Zavodu za gozdove Slovenije opažamo povečan obisk gozda, z njim pa tudi nekatere negativne posledice. Poročila o povečanem obisku gozda prihajajo iz območja celotne Slovenije. Trenutno so posebej pereči problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Obiskovalce gozdov pozivamo, naj se držijo pravil, zapisanih v Gozdnem bontonu, ki so navedena tudi ob koncu tega sporočila.

Odkrivanje žarišč podlubnikov, izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje, nujna spomladanska gozdnogojitvena in nekatera druga gozdarska dela so potekala tudi v času epidemije. V času epidemije je ZGS lastnikom gozdov izdal približno 3.500 odločb za izvedbo sanitarnega poseka. Z odločbami je za sanitarni posek določenih za skoraj 250.000 m3 dreves, od tega je 59 % potrebno posekati zaradi podlubnikov, 34 % zaradi vetroloma in 7 % zaradi drugih sanitarnih vzrokov.

Spomladanska obnova gozdov s sadnjo sadik je zaključena, posajenih je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €.

V letu 2020 je Zavod za gozdove Slovenije do sredine maja za posek zaradi podlubnikov označil za preko 230.000 m3 dreves, večinoma smreke. Zaradi podlubnikov je bilo posekanih za 250.000 m3 dreves. Za primerjavo - v prvih petih mesecih leta 2019 je bilo za posek zaradi podlubnikov izbranih približno 188.000 m3, posekanih pa za 232.000 m3. Največ žarišč podlubnikov se trenutno nahaja na območjih, kjer je bila problematika največja tudi v lanskem letu - v gozdnogospodarskih območjih Bled, Kočevje in Slovenj Gradec. Lastnike gozdov pozivamo, naj ob upoštevanju preventivnih ukrepov čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Lastniki naj redno pregledujejo gozdove, če opazijo napadena drevesa, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja, s sanacijo pa lahko v tem primeru nemudoma začnejo.

22. maj je svetovni dan biotske raznovrstnosti, katere varovanje v gozdovih, tako na vrstnem kot na genetskem nivoju, je ključnega pomena za dolgoročni razvoj gozdov in za njihovo prilagajanje na spremembe v okolju. Razvoj varovanja biotske raznovrstnosti in ukrepov za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe poteka tudi v okviru evropskih projektov, ki tečejo na ZGS, med njimi: LIFE Lynx (preprečevanje izumrtja Dinarsko-JV alpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev), LIFE-IP NATURA.SI (krepitev upravljanja Nature 2000 v Sloveniji), LIFEGENMON (razvoj sistema monitoringa genetske pestrosti gozdov) in LIFE SySTEMIC (sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb).

Leto 2020 je Mednarodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir vsega življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane, trajnostno zdravje rastlin pa je pomembno za varovanje okolja, gozdov in biotske raznovrstnosti. Varstvo gozdnih drevesnih vrst pred boleznimi in škodljivci je ključno vprašanje gozdarstva v 21. stoletju.

Izpostavljene prireditve Tedna gozdov 2020

Ob upoštevanju ukrepov proti širitvi epidemije koronavirusa COVID-19 bodo potekale prireditve ob Tednu gozdov 2020 (pohodi, vodenje šolskih skupin v gozdu, literarni večeri, …). Za informacije naj se obrnejo na spletno stran, območne in krajevne enote ZGS. Izpostavljeni dogodki:

Datum

Kraj

Dogodek

22. 5. 2020

Sevnica

Otvoritev Tedna gozdov 2020 na Gradu Sevnica

23. 5. 2020

Škocjan

Srečanje oglarjev Slovenije

25. – 31. 5. 2020

Po Sloveniji

Ozaveščevalne akcije o gozdnem bontonu ter veljavni zakonodaji in predpisih

25. – 31. 5. 2020

Območje OE ZGS Novo mesto, OE ZGS Brežice

Ozaveščanje o hoji po urejenih poteh na območju Kočevskih pragozdov Rajhenavski rog in Krokar ter v Krakovskem gozdu

25. – 31. 5. 2020

Pohorje – območje OE ZGS Slovenj Gradec

Ozaveščanje o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju

28. 5. 2020

Loški potok

Izpust risa Borisa v naravo

Pravila Gozdnega bontona:

  • Ko vstopamo v gozd, se zavedamo, da smo v gozdu gostje – vsak gozd ima lastnika.
  • Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh.
  • Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda.
  • Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.
  • Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Okrasna drevesa za praznike kupujte na trgu in bodite pozorni, da so v skladu s predpisom opremljena z nalepko.
  • Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti.
  • Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.
  • Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjajte jih s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom.
  • Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja.
  • Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Več informacij: spletna stran Tedna gozdov 2020

]]>
Sporocila_javnost
news-646 Tue, 21 Apr 2020 14:31:30 +0200 Dan Zemlje 2020: Gozd in podnebne spremembe index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=646&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=94ae40143138495cb5edacb23e795a37 V letu 2020 svet že petdesetič po vrsti obeležuje Dan Zemlje, vse od leta 1970 dalje, ko se je 22. aprila v ZDA na ulice podalo 20 milijonov ljudi, ki so protestirali proti uničevanju in degradaciji okolja. Tema letošnjega Dneva Zemlje je boj proti podnebnim spremembam. Posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v naraščanju povprečne temperature zraka, vse višjih temperaturnih ekstremih in bolj pogostih naravnih ujmah (žledolomi, vetrolomi, suše in napadi škodljivcev), močno vplivajo tudi na slovenske gozdove. Aktivna sanacija posledic naravnih ujm v slovenskih gozdovih, ki jo lastniki gozdov izvajajo ob pomoči in strokovnem usmerjanju javne gozdarske službe, je zgled drugim evropskim državam, kljub temu pa vsakoletne naravne ujme, ki jih spremljajo prenamnožitve podlubnikov (predvsem smrekovih lubadarjev), spreminjajo podobo slovenskih gozdov. Kot posledica sprememb v okolju in človekove dejavnosti, predvsem globalne trgovine, se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki otežujejo naravno obnovo gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami.

Kako v Sloveniji pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe?

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, ki jih išče gozdarska stroka,  so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih, ko so naravne ujme postale tako rekoč stalnica, pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot so na primer LIFEGENMON, LIFE SySTEMiC in LIFE ARTEMIS.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov nanje si lahko ogledate v filmu  Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

Kljub epidemiji koronavirusa poteka največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih

Po podatkih načrtov sanacije v naravnih ujmah poškodovanih gozdov znaša celotna površina gozdov, kjer je potrebna obnova po naravnih ujmah, 37.000 hektarov (ha), od tega je obnova s sadnjo sadik predvidena na 2.200 ha poškodovanih gozdov. Za sadnjo spomladi 2020, ki trenutno poteka, pa je predvidenih 1.300.000 sadik v skupni vrednosti 1.100.000 €. Te sadike so za lastnike gozdov brezplačne, saj jih financira država v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in v okviru nacionalnih proračunskih sredstev.

Obnova gozdov v letošnjem spomladanskem obdobju poteka po načrtovanem programu z upoštevanjem preventivnih ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-Cov-2 (COVID-19), pri čemer je v ospredju obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, tako po naravni poti (s pomočjo ukrepov nege gozda), kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. V okviru spomladanske sadnje 2020 je bila obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja načrtovana na 397 hektarjih, v okviru katere je Zavod za gozdove Slovenije do dne 16. 4. 2020 lastnikom in upravljavcem gozdov razdelil skupno 930.000 sadik gozdnega drevja, ki so večinoma že posajene.

Pretežni delež drevesnih vrst za sadnjo predstavljajo sadike bukve in smreke, ki so jim v manjši količini primešane tudi ostale vrste (hrast, divja češnja, gorski javor, macesen idr.) v skladu naravno drevesno sestavo gozdnih rastišč. Za sadnjo v gozdovih so predvidene sadike 20 različnih drevesnih vrst. Zaradi dolgega obdobja brez obilnejših padavin največjo skrb predstavlja suša, ki bi lahko ogrozila preživetje posajenih sadik, predvsem na izpostavljenih osončenih legah in na Dinarsko-Kraškem območju.

Kaj lahko storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?
  • Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.
  • Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije. V času epidemije koronavirusa tovrstne akcije žal ne potekajo, zato vas vabimo k spremljanju in deljenju informacij Zavoda za gozdove Slovenije in drugih organizacij.

 

Zavod za gozdove Slovenije, 21. 4. 2020

]]>
Sporocila_javnost