Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Sat, 03 Dec 2022 16:11:18 +0100 Sat, 03 Dec 2022 16:11:18 +0100 Sporočila za javnost ZGS Novice news-904 Mon, 28 Nov 2022 09:29:07 +0100 Prostovoljci iz vse Slovenije sadili na Cerju index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=904&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c560a9fcb9ef69279e6e55431d500957 Miren, 26. november 2022 – Drug dan sajenja sadik gozdnega drevja na Cerju je bil namenjen prostovoljcem. Kljub vetrovnemu vremenu se jih je akcije udeležilo približno 1000 iz vseh koncev Slovenije, prišli so tudi iz sosednjih držav. Pri Pomniku miru na Cerju je bilo živahno že zjutraj, ko so začele na akcijo obnove pogorelega Krasa z avtobusi prihajati prve skupine prostovoljcev. Najštevilčnejša je bila 120-članska Brigada slovenskih brigadirjev, zelo veliko je bilo dijakov Gimnazije Bežigrad, organizirano so se sajenja udeležili iz številnih podjetij, organizacij, društev, s krampi in lopatami so prišle cele družine. Sadili so na območju Cerja, ki je bilo v požaru poškodovano že drugič (prvič leta 2019), in sicer sadike avtohtone vrste puhastega hrasta in črnike. Delo so usmerjali gozdarke in gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije. Za prve akcije sajenja je bilo na voljo 18.000 sadik.

Zbrane je nagovoril župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, ki se je zahvalil za vso pomoč in vse prostovoljce povabil, da večkrat pridejo pogledati drevesa, ki so jih danes zasadili. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev pa je izpostavil, da je obnova gozdov po požaru tek na dolge proge, saj bo v prihodnjih letih za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije, ter udeležence opozoril na pomen varnega dela.

Vse prisotne je pozdravil tudi veleposlanik Kraljevine Japonske, njegova ekselenca Matsushima Hiromichi san. Poleg dogodka na Cerju je namreč na meji med Italijo in Slovenijo danes potekala tudi simbolična mednarodna akcija sajenja dreves, ki jo je organiziralo športno kulturno izobraževalno društvo Jaz sem najboljši. Drevesa so sadili župani sosednjih italijanskih občin (Savodnje, Doberdob in Gorica), župan Nove Gorice, predstavniki Japonskega veleposlaništva v Sloveniji, in člani judo zvez obeh držav.

Požar je več kot očitno povezal celo Slovenijo, saj je bilo v akciji Skupaj za Kras do zdaj zbranih več kot 220 tisoč evrov sredstev, ki jih bodo namenili za nakup sadik gozdnega drevja in ureditev drevesnice. Potekalo bo tudi proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo o dolgoročnem sodelovanju pri projektu Zeleno srce Krasa so tudi danes podpisala nova podjetja in organizacije. Z velikim zanimanjem so k zavezi pristopile številne izobraževalne ustanove, med njimi tudi OŠ Miren, ki je najbolj vpeta v to lokalno okolje. Z vzgojo otrok in mladine v trajnostno ravnanje in z izobraževanjem o pomenu obnove gozdov po požaru, o sajenju avtohtonih vrst dreves kot družba vlagamo v skupno prihodnost, saj gozdovi predstavljajo zelena pljuča planeta.

 

Avtor fotografij: Jasmina Putnik, JRP Studio.

]]>
Sporocila_javnost
news-903 Fri, 25 Nov 2022 11:50:36 +0100 Posadili prva drevesa na pogorelem Krasu - Številna podjetja in organizacije podprle projekt Zeleno srce Krasa index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=903&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d2103abb7891690265ea9ca40cd6d505 Miren, 25. november 2022 – Prve akcije sajenja sadik, s katero bodo v okviru načrta sanacije pomagali obnovi gozda na pogorelem goriškem in delno komenskem Krasu, so se udeležila številna podjetja in organizacije. 32 med njimi jih je že podpisalo zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa. Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru na Krasu, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) konec septembra oddal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je do 30. novembra v javni obravnavi. Obnova gozdov, ki predstavljajo neločljiv del našega naravnega okolja in so temelj naše zelene prihodnosti, bo trajala desetletja. Danes je potekala prva akcija obnove gozdov za poslovno javnost in prostovoljce, s pomočjo katerih bodo že letos na območju Pomnika miru na Cerju posadili 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike.

Zbrane na prvi akciji sajenja sadik so pozdravili župani treh, v požaru prizadetih občin: Mauricij Humar iz Občine Miren - Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče - Vogrsko in mag. Erik Modic iz Občine Komen. Zahvalili so se za vso podporo, ki jo podjetja, organizacije in posamezniki namenjajo obnovi gozdov Krasa. Že ob požaru se je pokazalo, da ima Slovenija veliko srce, zdaj pa bo dobila tudi Zeleno srce Krasa – pot, ki bo povezovala tri, v požaru prizadete občine in bo nosila trajno sporočilo o povezovanju ljudi, ki so se zavezali k skupni obnovi največjega pogorišča v zgodovini Slovenije.

Tudi državni sekretar dr. Darij Krajčič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izrazil navdušenje nad izraženo pripravljenostjo pomagati – že med požarom in tudi zdaj, ko je na vrsti obnova. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je predstavila Evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva posaditev 3 milijard sadik gozdnega drevja po vsej Evropi in ob tej priložnosti spodbudila, da bi tudi Slovenija z zasajenimi drevesi na Krasu pomagala doseči ta mejnik.

Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Obnova gozdov na Krasu je tek na dolge proge. Danes smo se zbrali, da opravimo prvi korak pri obnovi poškodovanih gozdov. Sadimo drevesa puhastega hrasta in črnike, ki sta tukaj avtohtoni drevesni vrsti. V prihodnjih letih pa bo za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije. Na ta način bomo ustvarili pogoje, da bo v okolici Pomnika miru in na Goriškem Krasu ponovno zrasel gozd.«

Projekt Zeleno srce Krasa je s podpisom zaveze o dolgoročnem sodelovanju za zdaj podprlo 32 podjetij in organizacij. Zavezali so se, da bodo z udeležbo na različnih akcijah ali s finančnimi in drugimi donacijami omogočili nabiranje semen in vzgojo avtohtonih sadik listavcev, obnovo gozdov s setvijo semena in sadnjo sadik gozdnega drevja, vzpostavitev izobraževalno-turistične poti in proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo so že podpisali: AMZS, Banka Sparkasse, BITSTAMP, Bosch Rexroth, BTC, Čebelarska zveza Slovenije, Dragon Maritime, Gemini, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Nova Gorica, Intra Lighting, Konica Minolta, Novo Nordisk, Mercator, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, OŠ Komen, OŠ Renče, OŠ Šempas, Outfit7, OZS Nova Gorica, Petrol, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, PricewaterhouseCoopers, PWC Svetovanje, Radenska, Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, SAP, Sava RE, Silvaprodukt, Telemach, Thomy F.E., Treecelet (Mizarstvo Hrovat), Ravbar Potovanja, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Akcije obnove gozda na pogorelem Krasu se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu, zlasti na najbolj poškodovanih delih gozda. Na preostalem delu pa bo potekala setev semena domačih drevesnih vrst, predvsem različnih vrst hrastov in javorjev, kraškega gabra, koprivovca in črnega bora.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-899 Tue, 08 Nov 2022 11:59:52 +0100 Stroka prepoznava alpskega kozoroga (Capra ibex) za domorodno vrsto v Sloveniji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=899&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8ac0f0819d69e92e4355e96b7e74de99 Na podlagi novih dognanj morfološko genetskih raziskav vzorcev starodavnih ostankov alpskega kozoroga (Capra ibex), organizatorji strokovnega posveta »Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri« predlagamo, da se vrsto obravnava kot domorodno v Sloveniji. Alpski kozorog je v Sloveniji v preteklosti izumrl, konec 19. stoletja pa so ga v slovenski prostor prvič ponovno naselili, temu pa so v 20. stoletju sledile še številne dodatne naselitve. Strokovna javnost o njegovi domorodnosti ni bila enotna, četudi so bili ostanki kosti, ki naj bi po vsej verjetnosti pripadale alpskemu kozorogu, najdeni tudi na ozemlju Slovenije.

V projektu DINALPCONNECT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion, sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet: Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.

Posvet je bil prednostno usmerjen k uresničevanju pomembne aktivnosti projekta DINALPCONNECT za zagotavljanje enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma dveh sosednjih držav je v veliki meri povezan z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, saj se ga praviloma obravnava kot tujerodno živalsko vrsto. Z namenom kritične strokovne presoje glede obravnave nejasnega statusa domorodnosti vrste so strokovnjaki na posvetu predstavili trenutno znanje in dejstva o alpskem kozorogu.

Dr. Borut Toškan z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, je predstavil najdbe kostnih odlomkov iz obdobja holocena, to je od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, na ozemlju Slovenije, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu. Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce – ostanke starodavnih kosti - iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je dr. Elena Bužan s svojo skupino na Univerzi na Primorskem, FAMNIT uspešno izolirala DNA in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja, Velenje, je na strokovnem posvetu poudaril, je na strokovnem posvetu poudaril: »Alpski kozorog  je endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta.« Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah: Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Po prepričanju ZGS in JZ TNP, ki sta organizirala strokovni posvet, je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in ji z usmerjenimi  upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.

Na strokovnem posvetu dogovorjeni zaključki predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi. S tem v zvezi bo zato strokovna skupina pripravila ekspertno mnenje, ki bo temeljilo na enotnem stališču strokovnjakov, ki so kot udeleženci strokovnega posveta predstavljali znanstveno raziskovalne organizacije, da se alpskega kozoroga v Sloveniji z veliko mero gotovosti lahko šteje  kot domorodno prostoživečo živalsko vrsto. 

 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

Triglavski narodni park: Petra Mlakar,  04 578 02 17, petra.mlakar@tnp.gov.si

Zavod za gozdove Slovenije: Maja Sever, 040525336, maja.sever@zgs.si

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/

 

]]>
Sporocila_javnost
news-896 Wed, 26 Oct 2022 09:31:37 +0200 Slovenska nagrada Natura 2000 za družbeno-gospodarske koristi Zavodu za gozdove Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=896&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9012a98bf9ad87ab3eb6c83ad4a54aa3 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je s prijavo "Preprečevanje škod po velikih zvereh" osvojil prvo mesto v kategoriji družbeno-gospodarske koristi in osvojil še tri priznanja za finaliste. Na tretji postaji turneje slovenske nagrade Natura 2000 v centru velikih zvereh DINA v Pivki so nagrado prevzeli Miha Marenče in Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in rejca drobnice Aleš Sedmak in Janez Kržič, ki že več let sodelujeta z ZGS na področju varovanja pred napadi zveri. Po podelitvi je sledil še ogled dobre prakse varovanja drobnice, na kmetiji Simona Godca v Knežaku. Slovenska nagrada Natura 2000 ob 30-letnici programa LIFE in Nature 2000 v Evropski uniji in 18-letnici Nature 2000 v Sloveniji nagrajuje dobre prakse upravljanja z območji Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. 8-članska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, med katerimi se je 16 prijav uvrstilo v finalni izbor. Podelitev slovenske nagrade Natura 2000 šestim zmagovalcem poteka na enomesečni turneji po Sloveniji. Dve plaketi sta že v rokah zmagovalcev - Notranjskega regijskega parka in Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Zavodu za gozdove Slovenije podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: “Gozdovi predstavljajo 70 odstotkov območij Nature 2000 in pri njihovem upravljanju je vloga ZGS ključnega pomena. ZGS tako z javno službo kot projekti, sofinanciranimi iz različnih evropskih mehanizmov, razvija dobre prakse na terenu, ki jih nato prenaša v sistemsko ureditev na nacionalni ravni. V sodelovanju s partnerji, kot je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, so v zadnjih 12 letih pomembno prispevali k boljšemu sobivanju človeka in velikih zveri. Center Dina, v katerem se nahajamo danes, pa je odlična platforma za izobraževanje prihodnjih generacij o pomenu velikih zveri za vrstno pestrost slovenske narave.”

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje, ZGS, je ob prejemu nagrade in treh priznanj za finaliste povedal: »Pomoč kmetom za varovanje pred napadi zveri na ZGS vidimo kot eno ključnih nalog, ki jo opravljamo, zato iščemo različne načine, tudi preko evropskih projektov, za financiranje teh ukrepov.«

Po podelitvi slovenske nagrade Natura 2000 je sledil še terenski obisk kmetije, Simona Godca iz Knežaka, ki za varovanje drobnice pred napadi velikih zveri uporablja visoke elektromreže. Opremo za varovanje je s strani ZGS prejel v okviru čezmejnega Interreg projekta Carnivora Dinarica. Kmetija sodi med manjše kmetije, ki so v slovenskem prostoru najštevilnejše. Premične elektromreže rejcu omogočajo pašo na različnih lokacijah, s čimer tudi preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.

Zavod za gozdove Slovenije pomaga rejcem in čebelarjem

ZGS je s prijavo "Preprečevanje škod po velikih zvereh" v kategoriji družbeno-gospodarske koristi osvojil prvo mesto za slovensko nagrado Natura 2000. Poleg tega se je uvrstil med finaliste še s tremi prijavami: Monitoring risa za reševanje pred izumrtjem (kategorija: varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji), Ne povabimo medveda na kosilo (kategorija: družbeno-gospodarske koristi) in Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem (kategorija: komunikacijske akcije za območja Nature 2000).

Prijava "Preprečevanje škod po velikih zvereh" vključuje celovito in kompleksno reševanje problematike preprečevanja in zmanjševanja škode v kmetijstvu zaradi velikih zveri. Največji dosežek pa je, da so nekatere aktivnosti že postale del nacionalnih rešitev (npr. sofinanciranje nakupa zaščitnih sredstev oškodovancem), celostna sistemska ureditev pa predstavlja izziv za v prihodnje. Na podlagi učinkovitosti zaščitnih ukrepov je prizadevanja Zavoda za gozdove Slovenije prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki od leta 2015 sofinancira 80% vrednosti nakupa opreme za varovanje premoženja pred velikimi zvermi vsem, ki so zaradi teh vrst utrpeli škodo.

Janez Kržič, rejec drobnice: »Že na začetku reje drobnice sem se odločil za uporabo ustrezne zaščite mojih živali pred napadi zveri in škod po velikih zvereh še nisem imel, kljub temu, da je na območju mojih pašnikov prisoten trop volkov.«

]]>
Sporocila_javnost
news-895 Mon, 24 Oct 2022 10:21:52 +0200 Začetek obnove pogorelih gozdov na Krasu že v letošnjem letu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=895&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c3589a0242aafaad17e8171210ac3d22 Po predlogu sanacijskega načrta za preprečitev nadaljnje degradacije gozdnih rastišč že v letošnjem letu začenjamo z obnovo gozdov, poškodovanih v požaru na goriškem in delno komenskem Krasu. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s tremi prizadetimi občinami: Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen, Fundacijo Vrabček upanja ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca leta 2022 načrtuje nabiranje semen, nakup sadik in organizacijo treh dogodkov obnove gozdov za prostovoljce in organizacije. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je konec septembra na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oddal Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru na Krasu. Trenutno poteka nabiranje semen avtohtonih gozdnih drevesnih vrst v registriranih gozdnih semenskih objektih, ki ga izvajajo poklicni gozdni semenarji, hkrati pa ZGS koordinira prostovoljne akcije nabiranja semen z organiziranimi skupinami. Poleg tega bodo nabavljene sadike puhastega hrasta in črnike (skupaj približno 19.000 sadik, od tega 15.000 sadik puhastega hrasta in 4.000 črnik).

Prvo nabiranje semen in nakup sadik bosta financirana iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras preko Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo. Za dragoceno podporo se donatorjem, tako posameznikom kot podjetjem, iskreno zahvaljujemo. Hkrati sporočamo, da bo pomoč, tako v donacijah kot v delu na terenu, dobrodošla in potrebna tudi v prihodnjih letih, saj bo sanacija pogorišča trajala desetletja.

Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.

Prve akcije z vključevanjem poslovne in širše javnosti bodo organizirane v drugi polovici novembra in v decembru. ZGS, občine Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen načrtujejo tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo v petek, 25. novembra, pred Pomnikom miru na Cerju. Podjetja bodo ob tej priložnosti povabljena k podpisu zaveze o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki vključuje nabiranje semen, vzgojo avtohtonih sadik listavcev in pogozdovanje pogorišča ter vzpostavitev izobraževalno-turistične poti med tremi občinami.

Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka; 26. novembra bo na Cerju potekalo pogozdovanje, 10. decembra pa sejanje semen. Letos bo predvidoma pogozdenih 100 ha pogorelih gozdov.

Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Vsi, ki smo vključeni v projekt obnove gozda preko koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa (COPK) verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi. Hvala vsem, ki boste kakor koli prispevali, da bo obnova uspela in bodo lahko bodoče generacije deležne sadov našega truda in dela.«

 

Kontakt za medije:

Tina Dolenc, tel. 051 354 666 ali pr@kali.si

]]>
Sporocila_javnost
news-890 Fri, 23 Sep 2022 13:24:11 +0200 Poziv lastnikom gozda: povečana aktivnost podlubnikov v slovenskih gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=890&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=00ea673502959f564cd04602d4b2848d Zaradi visokih temperatur in suše se je v drugi polovici julija začelo povečevati število s podlubniki napadenih dreves, zlasti smreke. Od januarja do druge polovice septembra letošnjega leta je bilo zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru. Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove in v primeru napada podlubnikov nemudoma začnejo s posekom lubadark. V drugi polovici julija 2022 se je začelo močno povečevati število s podlubniki napadenih dreves, zlasti smreke. Glavni vzrok za povečanje poškodb je izredno sušno in vroče poletje 2022. Smreke so oslabele in postale manj odporne za napad podlubnikov, hkrati pa se je zaradi visokih temperatur razvoj podlubnikov pospešil. Vsa napadena drevesa še niso odkrita in popisana, obseg škode bo znan ob koncu zime. Povečan obseg poškodb zaradi podlubnikov lahko pričakujemo tudi v letu 2023.

V jeseni in preko zime bo Zavod za gozdove Slovenije nadaljeval pregled gozdov in lastnikom gozdov z odločbo določal posek s podlubniki napadenih dreves - lubadark. Lubadarke v poznem poletju in jeseni prepoznamo po rjavi črvini okoli koreničnika in za luskami skorje, odpadanju iglic z obarvane ali še zelene krošnje ter odstopanju in odpadanju skorje z debla. Preko zime smo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje z debla.

Lubadarke je treba čim prej posekati in olupiti oziroma les odpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo. Zalego podlubnikov v vejah in vrhačih uničimo s kurjenjem ali izdelavo sekancev. Veje in vrhače iglavcev, ki s podlubniki niso napadeni, razžagamo in zložimo v kupe, tako da so debelejši konci v notranjosti kupa. V primeru strojne sečnje jih zložimo pod kolesa na sečne poti in zavozimo. Poskrbimo za ureditev sečišča, zlasti za odvodnjavanje prometnic in pretočnost vodotokov. Če bomo preko jeseni in zime uspešni in bomo iz gozda spravili večino lubadark, bomo s tem zmanjšali obseg škode zaradi podlubnikov v naslednjih letih.

Pravočasen posek je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Povezava: več informacij in slikovno gradivo.

 

]]>
news-882 Mon, 22 Aug 2022 14:05:31 +0200 Gozdarski dan na jubilejnem 60. sejmu AGRA v Gornji Radgoni index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=882&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=67177368979b7970c10f660762d681d1 Včeraj je na jubilejnem 60. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekalo 22. državno sekaško tekovanje lastnikov gozdov za memorial Janka Mazeja, ki ga s partnerji organizira Zavod za gozdove Slovenije. Hkrati se je zvrstilo še več gozdarskih dogodkov, med njimi tudi okrogla miza na temo Sodobne nege gozda. Zavod za gozdove Slovenije s partnerji tradicionalno organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. V letošnjem letu je tekmovanje potekalo v spomin tragično preminulemu Janku Mazeju, ki je skozi svoje sodelovanje na tekmovanjih pustil neizbrisen pečat.

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 41 tekmovalcev, ki so tekmovali v kategorijah: posamezno, mladi lastniki gozdov in ekipno. V spodnji razpredelnici so navedeni zmagovalci v posameznih kategorijah in območna enota (OE) Zavoda za gozdove Slovenije, iz katere prihajajo.

Ekipno

Mladi lastniki gozdov

Posamezno

1. Območna enota Tolmin

1. Tadej Rupnik, OE Tolmin

1. Tadej Rupnik, OE Tolmin

2. Območna enota Nazarje

2. Matija Brožič, OE Sežana

2. Matija Brožič, OE Sežana

3. Območna enota Sežana

3. Klemen Mazej, OE Nazarje

3. Klemen Mazej, OE Nazarje

Pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad so udeležence nagovorili: ga. Irena Šinko, ministrica, in dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbrane je nagovoril tudi mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije: »Nesreče pri delu v gozdu so tragedija za posameznika, njegovo družino in lokalno skupnost. V letu 2022 žal ponovno beležimo porast nezgod pri delu v gozdu, saj se je v prvi polovica leta smrtno ponesrečilo že 11 lastnikov gozdov,« je poudaril v nagovoru ter lastnike gozdov pozval, naj bo pri izvedbi gozdarskih del varnost vedno na prvem mestu.

Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prijazno prispevali številni pokrovitelji. Ob sejmu je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov  organiziral tudi okroglo mizo, na kateri so razpravljali o izzivih sodobne nege gozda in o korakih za njeno čim hitrejšo uvedbo v stalno gozdarsko prakso.

Do konca sejma AGRA 2022 lahko obiskovalci obiščejo gozdarsko brunarico na sejmišču,kjer se lahko srečajo s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu, gozdarsko načrtovanje in ukrepe v gozdovih. Z aktivnostmi gozdne pedagogike za otroke je poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino, na ogled pa so tudi dokumentarni filmi o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. Do konca sejma potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.

]]>
Sporocila_javnost
news-878 Fri, 05 Aug 2022 13:42:31 +0200 Gozdove zaradi suše ogrožajo podlubniki index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=878&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5db2934dcf13780e710a4a98d006c6bd V drugi polovici julija se je močno povečalo število s podlubniki napadenih dreves. Poškodbe so zaradi podlubnikov največje v smrekovih gozdovih na območju Črne na Koroškem, Gorenjske, Kočevja in Zgornje Savinjske doline. Zaradi izredno toplega in sušnega vremena lahko v avgustu in v nadaljevanju leta pričakujemo povečanje poškodb zaradi smrekovih podlubnikov tudi v drugih območjih Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, naj redno pregledujejo svoje gozdove in v primeru napada podlubnikov nemudoma začnejo s sanacijo poškodovanih gozdov. O začetku sanacije morajo obvestiti revirnega gozdarja. Škodo zaradi podlubnikov lahko omejimo le s pravočasnim odkrivanjem napadenih dreves in sanitarnim posekom ter izvozom lesa iz gozda, preden se razvije nova generacija podlubnikov.

Zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena so smrekova drevesa postala manj odporna na napade podlubnikov, zlasti na sušnih in soncu bolj izpostavljenih legah. Visoke temperature spodbujajo razvoj podlubnikov, zato se je njihova številčnost povečala, škode v gozdovih zaradi podlubnikov pa se povečujejo. Prvi vidni znak napada podlubnikov v tem času je črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa. Znak napada podlubnikov v sušnem poletju je tudi odpadanje zelenih iglic ter tudi odpadanje skorje pri še zeleni krošnji. Drevesa z opisanimi znaki napada zaradi podlubnikov se bodo zagotovo posušila, zato je treba s sečnjo začeti nemudoma.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) nadzoruje ogrožene gozdove in določa lastnikom gozdov posek z odločbami. S čim prejšnjim posekom napadenih dreves in robnih dreves tako preprečimo širjenje žarišča podlubnikov in zmanjšamo škodo zaradi podlubnikov. V letu 2022 je bilo do konca julija za posek zaradi podlubnikov določenih 140.000 m3  s podlubniki napadenih iglavcev, od tega polovica (70.000 m3) v mesecu juliju. Količina za posek določenih dreves je sicer podobna kot v enakem obdobju lani, vendar pa je zaradi vremenskih razmer stanje letos bolj zaskrbljujoče.

Pravočasen posek je poleg same preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Več informacij:  http://www.zgs.si/delovna_podrocja/varstvo_gozdov/varstvo_gozdov_pred_podlubniki/index.html#c3490

]]>
Sporocila_javnost
news-874 Mon, 25 Jul 2022 09:15:14 +0200 Informacije ZGS o požaru na Krasu – 24. 7. 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=874&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0cc07677acad6cb90a24310d9c030ca7 Razmere na Krasu so zaenkrat mirnejše kot v preteklih dneh, ponovno pa so zapihali močnejši vetrovi. Tudi danes so na terenu ekipe gozdnih delavcev, tako zasebnih izvajalcev kot iz družbe Slovenski državni gozdovi, ki nadaljujejo čiščenje in širjenje protipožarnih prometnic ter sečnje gozdov okoli vasi za zavarovanje življenj in premoženja. Danes je aktivnih preko 230 prostovoljcev, ki opravljajo delo na 7 lokacijah. Zavod za gozdove Slovenije kot vse dni od začetka požara pomaga pri koordinaciji intervencijskih sil na terenu in usmerja delo sekačev in gozdarske mehanizacije. Glede na trenutno oceno situacije v naslednjih dneh pomoč prostovoljcev ne bo potrebna. Z jutrišnjim dnem se zato ukinja zbirno mesto pri osnovni šoli v Komnu, koordinacija nujnih gozdarskih del pa bo potekala v centralnem štabu v Kostanjevici na Krasu. V primeru povečane ogroženosti in povečanih potreb po gozdarskih delih bomo potrebe sporočili prek ustaljenih komunikacijskih kanalov. Priložnosti za prostovoljsko delo bodo po umiritvi razmer in izdelavi sanacijskega načrta, predvsem pri obnovi gozdov. Po obsežni sečnji ob protipožarnih prometnicah in ob vaseh bo v naslednjih dneh potekal odvoz in spravilo posekanega lesa in biomase. Sečišča bo nujno urediti v najkrajšem možnem času, sicer lahko sečni ostanki postanejo vir goriva za nove gozdne požare.

»Za njihovo pripravljenost pomagati se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljujemo, hkrati pa jih že sedaj vabimo k sodelovanju pri obnovi poškodovanih gozdov,« je povedal mag. Janez Logar v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Koordinacijo Zavoda za gozdove Slovenije je danes obiskal tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki se je srečal z v. d. direktorja in sodelavci.

Z današnjim dnem prekinjamo dnevno obveščanje ZGS o razmerah na požaru na Krasu, za vprašanja pa ostajamo na voljo.

 

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

]]>
Sporocila_javnost
news-873 Mon, 25 Jul 2022 09:13:04 +0200 Informacije ZGS o požaru na Krasu – 23. 7. 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=873&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=30a9c0392a07873c171f98ce10a94c2d Katastrofalni požar na Krasu se (glede na včerajšnji dan v omejenem obsegu) nadaljuje, zopet pa so zapihali močnejši popoldanski vetrovi. Zavod za gozdove Slovenije pomaga pri koordinaciji intervencijskih sil na terenu in koordinira delo gozdnih delavcev - sekačev in gozdarske mehanizacije. Na poziv predsednika vlade smo gozdarske aktivnosti na terenu močno okrepili. V sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi in številnimi zasebnimi podjetji poteka obsežna prostovoljska akcija čiščenja in širjenja protipožarnih prometnic ter sečnje gozdov okoli vasi za zavarovanje življenj in premoženja. V akciji sodeluje okoli 300 prostovoljcev - večinoma gozdnih delavcev - okrepilo se je tudi število mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa in gozdno gradbeništvo. Družba Slovenski državni gozdovi že več dni deluje na področju izvajanja ukrepov za preprečevanje nadaljnjega širjenja požara. Aktivirali so sodelavce iz celotne Slovenije in vse razpoložljive vrste tehnologije. Na terenu je danes 32 gozdnih delavcev, strojnikov in voznikov, ki izvajajo klasično in strojno sečnjo, ter upravljajo z najnaprednejšo gozdarsko mehanizacijo pri nas. Pomembno prispevajo tudi k zbiranju in komunikaciji s prostovoljci.

Prostovoljcem in sodelavcem se zahvaljujemo za njihovo srčnost in pripravljenost pomagati, hkrati pa jih opozarjamo, naj pri delu kljub vročini uporabljajo osebno varovalno opremo, ki varuje njihova življenja. Če nimajo primerne osebne varovalne opreme in ustreznih znanj, naj se akcije ne udeležujejo. Priložnosti za manj usposobljene prostovoljce bodo po umiritvi razmer ob obnovi gozdov.

Vse usposobljene in primerno opremljene delavce pa ponovno vabimo k delu jutri, 24. 7. 2022, ko bo zbor prostovoljcev potekal ob isti uri kot danes - ob 7.00 pri osnovni šoli v Komnu.

 

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

]]>
Sporocila_javnost
news-872 Mon, 25 Jul 2022 09:10:55 +0200 Informacije ZGS o požaru na Krasu – 22. 7. 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=872&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f86b955360bf3452684097f60cb7964b Katastrofalni požar na krasu se nadaljuje, požar se z močnejšimi popoldanskimi vetrovi hitreje širi. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, tudi danes nadaljuje s pomočjo pri koordinaciji gasilskih, vojaških in drugih enot. Vse pomembnejša naloga pa postaja koordinacija gozdnih delavcev. Pri širjenju in osnovanju novih intervencijskih oz. protipožarnih prometnic sodeluje več kot 130 gozdnih delavcev – zasebnikov in iz podjetja Slovenski državni gozdovi. Gre za izjemno težko delo, saj se kljub visokim temperaturam fizično najzahtevnejša dela izvajajo tekom celega dneva. Za izjemno požrtvovalnost se gozdnim delavcem zahvaljujemo, hkrati pa nas veseli, da se v neprestano javljajo novi prostovoljci. Na terenu sta 2 sečna stroja (harvesterja), pri čiščenju prometnic pa sodeluje težka gradbena mehanizacija, ki ureja in čisti protipožarne prometnice (zasebniki in Slovenska vojska).

Zadnji večji požar (2. največji požar vseh časov) na tem območju se je zgodil leta 2003. Sanacija po požaru je trajala več let, gozdovi na tem območju pa bodo za povrnitev v prejšnje oz. primerljivo stanje potrebovali več desetletij, morda celo stoletje. Poleg gospodarske škode požar povzroča izjemno škodo za biotsko raznovrstnost, med njimi tudi gozdne živali – večje iščejo zavetje izven območja požara, številne pa požara ne bodo preživele.

 

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

]]>
Sporocila_javnost
news-871 Thu, 21 Jul 2022 17:16:49 +0200 Informacije ZGS o požaru na Krasu – 21. 7. 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=871&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=034630a99e53583b6ec8789c1997a4a5 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sodeluje pri aktivnostih gašenja požara na območju občine Miren-Kostanjevica na Krasu. Gozdarke in gozdarji ZGS OE Sežana zaradi dobrega poznavanja terena in gozdov od začetka sodelujejo pri koordinaciji in usmerjanju sodelujočih v akciji. Po trenutnih ocenah požar obsega približno 2000 ha, za natančnejšo oceno bi potrebovali aktualne satelitske posnetke požarišča. Ocenjujemo, da je po površini približno polovica borovih gozdov, polovica pa gozdov listavcev s toploljubnimi drevesnimi vrstami (črni gaber, puhasti hrast, mali jesen …).

Požar se še vedno širi, evakuirajo nove vasi. Iz nedeljskega požarišča se je požar razširil na glavno cesto Temnica-Renče, kjer ga gasilci poizkušajo zaustaviti, da se ne bi razširil proti Trstelju. Da se požar ne bi razširil v smeri proti Komnu, gozdarji izvajajo širjenje protipožarnih gozdnih prometnic na območju borovih gozdov. Širijo trase in sekajo drevje ob trasi.

Trenutno je na terenu okoli 40 gozdnih delavcev – sekačev, 3 sečni stroji (harvesterji) in več enot druge gozdarske mehanizacije. V intervencijo je vključenih 8 delavcev ZGS OE Sežana, podporo nudi centralna enota ZGS, glede na potrebe pa bomo terenski kader še okrepili.

Na ZGS bomo še naprej po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode po najobsežnejšem gozdnem požaru v Sloveniji. Po umiritvi razmer bomo, kot predvideva zakonodaja, izdelali sanacijski načrt in aktivno pristopili k sanaciji poškodovanih gozdov.

 

Fotografije: Zavod za gozdove Slovenije

]]>
Sporocila_javnost
news-868 Mon, 20 Jun 2022 08:15:10 +0200 Informativni dan projekta DINALPCONNECT: Čezmejna ekološka povezljivost med Alpami in Dinaridi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=868&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=761c9729829165907e2792fd2f268fa9 V okviru Interreg Adrion projekta DINALPCONNECT so v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled organizirali Informativni dan projekta, v okviru katerega so bili predstavljeni cilji in dosežki projekta. Dogodek je spremljalo predavanje dr. Gorazda Vengušta Pomen ekološke povezljivosti za biotsko raznovrstnost - pogled veterinarja ter odprtje razstave fotografa Domenica Ferrara. Projekt DINALPCONNECT poteka od marca 2020 do februarja 2023, v projektu sodelujejo partnerji iz držav Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije ter Grčije. Glavni cilj projekta je izboljšati mednarodno in čezmejno sodelovanje držav za zagotavljanje ekološke povezljivosti za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej premikov vrst proti severu zaradi klimatskih sprememb.

Ekološka povezljivost zagotavlja delovanje naravnih procesov, kot so pretok genov, migracije in razširjanje rastlin ter živali in prispeva k omilitvi negativnih vplivov delovanja človeka, vključno z razdrobljenostjo habitatov in podnebnimi spremembami. Pomemben element za ohranjanje ekološke povezljivosti in biotske raznovrstnosti na makro-regionalni ravni so čezmejna Natura 2000 območja in zavarovana območja. Pretekle zahtevne politične in ekonomske okoliščine so v velikem delu območja ADRION negativno vplivale tudi na ekološko povezljivost zaradi fizičnih in zakonodajnih ovir. V projektu DINALPCONNECT te ovire preučujejo in jih s projektnimi aktivnostmi poskušamo omiliti v mreži čezmejnih pilotnih regij, ki povezujejo biotsko pestre Dinaride in Alpe. V okviru projekta smo vzpostavili 4 čezmejna pilotna območja. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je odgovoren za slovenki del pilotnega območja med Italijo in Slovenijo, ki zajema širše območje Triglavskega narodnega parka in Naravnega parka Julijsko predgorje. Zaradi tradicionalne, sonaravne ter zmerne rabe prostora in naravnih virov je pilotno območje eden najbolj ohranjenih in najdragocenejših predelov za dolgoročno zagotavljanje ekološke povezljivosti v širšem alpskem prostoru.

V okviru projekta so na ZGS kot izhodišče preučili obstoječe gozdarske in kmetijske prakse ter zelene gospodarske panoge, ki vplivajo na izbrane habitate ali vrste, ter predlagali njihove prilagoditve za izboljšanje ekološke povezljivosti. Pri tem nam je bila v podporo analiza EU in nacionalnih politik (pripravil jih je projektni partner Univerza v Atenah) na področju kmetijstva in gozdarstva. Pripravljene so smernice.

Slovenija ima v jadransko - jonski (ADRION) regiji še posebej pomembno vlogo, saj leži na stiku dveh velikih in razmeroma ohranjenih gorstev - med Alpami in Dinaridi. Načrtovane projektne aktivnosti so usmerjene na pilotna območja projekta, kjer z različnimi varstvenimi ukrepi prispevamo k izboljšanju stanja za izbrane vrste ali habitatne tipe. Projektne aktivnosti v pilotnem območju Italije in Slovenije so usmerjene v obravnavo problematike čezmejnega upravljanja z gozdovi in izbranimi vrstami rastlinojede divjadi, to je gamsa in alpskega kozoroga. Opredelili so ključne koridorje, ki vrstam omogočajo prehajanje med Dinaridi in Alpami, kot tudi ovire za ekološko povezanost populacij.

Poleg vzpostavitve ali okrepitve čezmejnega sodelovanja bo končni rezultat tako kot v ostalih pilotnih območjih projekta DINALPCONNECT priprava akcijskega načrta, ki bo vključeval potrebne ukrepe za izboljšanje ekološke povezljivosti. Ti vključujejo na primer področja enotnega čezmejnega spremljanja stanja vrst in habitatov, ukrepe omilitve posledic različnih fizičnih ovir, uskladitev okoljskih programov in strategij ter predpisov na področjih upravljanja z divjadjo in gozdovi. Začrtane naloge se bodo delno uresničevale že v obdobju trajanja projekta DINALPCONNECT ter se izvajale tudi po njegovem formalnem zaključku.

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/

]]>
Sporocila_javnost
news-865 Tue, 24 May 2022 08:52:00 +0200 Sodobna nega gozda za kakovostne, odporne in raznovrstne gozdove prihodnosti index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=865&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8b26694c7c47ea35fcd4029d3723b68b Ljubljana, 24. 5. 2022 - pri Hiši na Magolniku, blizu srca Slovenije, je danes potekala osrednja prireditev Tedna gozdov 2022, ki poteka pod sloganom »Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi.« Teden gozdov je vseslovenska akcija ozaveščanja javnosti o gozdovih in gozdarstvu, ki že več kot 50 let združuje institucije, ki delujejo z gozdom in v gozdnem prostoru. Nega gozda je glavno orodje za usmerjanje razvoja gozdov in temelj skrbnega gospodarjenja z gozdom. Na današnji prireditvi so se zbrali predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij, lastniki gozdov, študenti gozdarstva, naravovarstveniki in okoljevarstveniki, predstavniki lokalne skupnost in drugi udeleženci, ki so se podali v gozd z nalogo načrtovanja ukrepov nege gozda. Skupaj so skozi praktično delo spoznavali odločitve, s katerimi se pri usmerjanju razvoja gozdov soočajo gozdarski strokovnjaki in lastniki gozdov.

»Z ukrepi sodobne nege gozda usmerjamo razvoj gozdov v načrtovano smer in pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe. Trajnostno zagotavljanje vseh funkcij, ki jih gozdovi nudijo družbi, bi bilo brez izvajanja nege gozda močno oteženo. Pričakovanja družbe do gozdov postajajo vse večja in kompleksnejša – gozdovi postajajo vse pomembnejši prostor za rekreacijo, vir energije, okolje za varovanje biotske raznovrstnosti, turistični produkt, … Vse interese in pričakovanja bo mogoče uskladiti le ob strokovnem načrtovanju ter medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vseh deležnikov v gozdnem prostoru,« je ob uvodu v prireditev povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Sodobna nega gozda upošteva klasična načela nege gozda, usmerja pa v racionalizacijo ukrepov, prepušča del gozdnih sestojev naravni samodejnosti in se tesno prilagaja naravnim in družbenim razmeram ter ciljem gospodarjenja z gozdovi v podnebno nestabilnem okolju Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov stopa v ospredje nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozdov na negativne posledice podnebnih sprememb ter hkrati ohranjamo oz. izboljšujemo njegovo biotsko pestrost. Z vzgojo kakovostnih in zdravih dreves tako krepimo funkcije gozdov, celotni družbi zagotavljamo gozdne proizvode, lastnikom gozdov pa zagotavljamo prihodek.

Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Prireditve tedna gozdov bodo po vsej Sloveniji potekale do nedelje, 29. 5. 2022, nekateri dogodki pa bodo potekali tudi v juniju.

Informacije, seznam dogodkov: Spletna stran Tedna gozdov 2022

 

]]>
Sporocila_javnost
news-861 Tue, 17 May 2022 15:09:12 +0200 Izpust risa Bliska in praznovanje 30-letnice programa LIFE index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=861&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e077386fcb616c8a4bb6b08a62a9456b Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Odrasel samec, ki so ga v aprilu pripeljali iz Romunije, je tako skupno že deseti ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx preselili v Slovenijo. Enega risa bodo letos izpustili tudi na Hrvaškem. Risjega samca, ki so ga poimenovali Blisk, so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.

S pomočjo genetskih analiz so ugotovili, da je ris Blisk oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete pojasnjuje: “Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNA dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več “preseljenih genov”, vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben.”

Ime za risa so tokrat izbirali v sodelovanju s centrom DINA Pivka in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Učiteljica Suzi Avsec: »Ko smo zbirali predloge imena, smo ugotovili, da ni tako enostavno najti dobrega in smiselnega imena, povezanega z gozdom, risi in lokalnimi posebnostmi. Učenci so z veseljem pošiljali svoje predloge, iz nabora pa je nato strokovna komisija, ki so jo poleg mene sestavljali še lokalni lovec Miro Uljan, Boštjan Gorenc - Pižama, predstavnica centra DINA Pivka in predstavnica projekta Maja Sever, izbrala pet finalistov, zmagovalno ime pa so izbrali otroci.” Zmagalo je ime Blisk, ker ris bliskovito iz zasede skoči na svoj plen.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili štirinajst risov; štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”. Ugotovili so, da se je pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Goru, Boris, Katalin, Alojzije in Emil), uspešno vključilo v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih lansko leto izpustili v Alpah, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, saj se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo.

Projekt poteka v okviru finančnega mehanizma LIFE, ki je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Angelo Salsi, direktor programa LIFE: “Evropska unija ima največjo mrežo zaščitenih območij na svetu (Natura 2000) in s pomočjo programa LIFE skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti teh območij ter podpira ljudi, ki tu živijo. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji.” Slovenski projekti LIFE so bili večkrat tudi nagrajeni, leta 2020 je projekt LIFE DINALP BEAR, katerega vodilni partner je bil Zavod za gozdove Slovenije, dobil nagrado za najboljši projekt v kategoriji Narava in biotska raznovrstnost.

Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave, sodelujejo pa tudi partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-858 Fri, 22 Apr 2022 10:54:08 +0200 Dan Zemlje 2022 - Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=858&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=418499800af30ad17485ce8152cabd1b Sevnica, 22. 4. 2022 Na današnji dan že 52. leto zapored obeležujemo Dan Zemlje. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji in predstavlja pa tudi spletni Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS. Gozdne učne poti in druge tematske poti so naravi prijazen način, s katerim lahko lokalno okolje obiskovalcem pokaže tisto najboljše, kar premore. Obiskovalcem nudijo izobraževanje, osveščanje in oddih. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk gozda ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. V evidenci ZGS je danes 84 gozdnih učnih poti, pomemben razvojni korak pa predstavlja novi Spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah: https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti in https://mapzs.pzs.si/gup.

Osrednja prireditev je potekala na učni poti Gozd je kultura na Gradu Sevnica, kjer je udeležence nagovoril v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, ki je v nagovoru udeležencem povedal: »Ena izmed osrednjih nalog Zavoda za gozdove Slovenije so vodenja po gozdu, ki večinoma potekajo po gozdnih učnih poteh. Namen teh vodenj je zbliževanje človeka in gozda, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo. Najpomembnejši pa je prenos znanja o gozdu in gozdarstvu na predšolske in šolske otroke - z gozdno pedagogiko želimo pri mladi generaciji želimo oblikovati spoštljiv in trajnosten odnos do gozda in naravnega okolja. V letih pred začetkom epidemije je Zavod za gozdove Slovenije v gozd letno popeljal preko 15.000 otrok, želimo pa si čim več sodelovanja s šolami in hitro vrnitev na raven pred epidemijo.«

Ob Dnevu Zemlje na Zavodu za gozdove opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov.  Gozdovi ter gozdarke in gozdarji se soočajo s številnimi izzivi, ki jih povzročajo predvsem podnebne in družbene spremembe. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti. Naštevajo le nekaj trenutno najbolj perečih: povečane potrebe po krčitvah gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, in številni drugi.

Ob Dnevu Zemlje ne pozabimo na gozdove, ki nam nudijo prostor in storitve, ki so neprecenljive za življenje vseh prebivalcev Slovenije.

Kaj lahko sami storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?

Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.

Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno ravnanje in gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije.

Kako v Sloveniji pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe?

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot sta LIFE SySTEMiC in EUKI - Gozdovi za prihodnost.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov najdete v filmu Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

]]>
Sporocila_javnost
news-851 Mon, 21 Mar 2022 13:34:00 +0100 Sporočilo za javnost ob Mednarodnem dnevu gozdov 2022 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=851&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6b6bccc175cd2e020b43feb07244cbba Ljubljana, Litija, 21. 3. 2022 – Na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letošnja tema se nanaša na trajnostno proizvodnjo in potrošnjo gozdnih virov - »Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet!«. Na osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu gozdov v Litiji so bila dopoldne podeljena priznanja najboljšim lastnikom gozdov za leti 2020 in 2021. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. Les je trajnosten in obnovljiv material, ki se lahko uporablja v mnoge namene. Les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis. Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju gospodarstva.

Osrednja prireditev ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov je potekala v Litiji, kjer so organizatorji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Občina Litija v dvorani Kulturnega centra podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021. Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob tej priložnosti izpostavil: »Veseli nas, da lahko ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov podelimo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za skrbno gospodarjenje in tesno življenjsko povezanost z gozdom. Današnji dogodek pomeni praznovanje odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in razvoja podeželja.«

Državni sekretar Anton Harej je na podelitvi izpostavil: »Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda z že več kot dvajsetletno tradicijo temelji na praksah, ki jim velja slediti. Te združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Skrb za gozd v najširšem pomenu je osnovno vodilo pri izvajanju gozdne politike. Na ministrstvu se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo nego in obnovo gozdov, vlaganja za varno in učinkovito delo ter razvoj gozdne infrastrukture.« Izpostavil je tudi pomen obnove in nege gozdov v Sloveniji za njihovo prilagajanje in razvijanje odpornosti na podnebne spremembe ter vloge pri ponoru ogljika. Gozd je tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju.

Udeležence sta nagovorila tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, ki je v nagovoru izpostavil velik pomen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozda, saj ti predstavljajo zgled za vse ostale lastnike in v imenu gostitelja Franci Rokavec, župan Občine Litija.

Dodatne informacije o aktivnostih v okviru letošnjega mednarodnega dneva gozdov najdete na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

]]>
Sporocila_javnost
news-840 Mon, 21 Feb 2022 08:45:45 +0100 Sporočilo za javnost ob dnevu odprtih vrat 16. licitacije vrednejših sortimentov lesa index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=840&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=43374e7767148afdc65ce983700b6d10 Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa in k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo. Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije. Na 16. licitacijo vrednejših sortimentov lesa, ki poteka pri Slovenj Gradcu, je bilo pripeljanih 6.354 gozdnih lesnih sortimentov s skupnim volumnom 6.843,50 m3. Količina pripeljanega lesa je podobna kot na rekordni 14. licitaciji, ki je potekala pred začetkom epidemije koronavirusa SarS-Cov-2. Najvišja dosežena cena je 23.800 €/m3, kar predstavlja v zgodovini licitacij absolutni rekord, cena za celotni gozdni lesni sortiment gorskega javorja rebraša pa je znašala 47.838,00 €. Poleg gorskega javora so odlične cene dosegli tudi posamezni orehi, bresti, češnje, hrasti, črni orehi, macesni, smreke ter nekatere sadne vrste.

»Rekorderji« 16. licitacije licitacijo vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu:

Najvišje cene za m3

Najvišje cene za sortiment

Drevesna vrsta

€/m3

Drevesna vrsta

€/sortiment

Gorski javor

23.800,00

Gorski javor

47.838,00

Gorski javor

16.200,00

Gorski javor

33.858,00

Gorski javor

14.440,00

Gorski javor

32.944,00

Nega gozda je ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov. Nizka realizacija nege gozda negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda, zato lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih. »Le z rednim in skrbnim izvajanjem nege gozda bomo lahko zagotovili stabilnost in odpornost gozdov prihodnosti. Pogosto pa je prav izvedba načrtovanih ukrepov nege gozda najpomembnejša sestavina v receptu za vzgojo najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov,« je ob licitaciji povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi v slovenskih gozdovih za leto 2021. V letu 2021 je bilo posekanega za 4,08 milijonov m3 drevja - 70 % poseka je bilo negovalne narave, 26 % je bilo sanitarnega poseka, 4 % poseka pa je bilo opravljenega zaradi drugih vzrokov. Posek je bil v letu 2021 nekoliko manjši kot v letu 2020 (4,23 milijonov m3), predvsem zaradi manjšega sanitarnega poseka. V letu 2021 je bilo posajenih 900.258 sadik gozdnega drevja.

]]>
Sporocila_javnost
news-837 Wed, 26 Jan 2022 14:42:39 +0100 Sečnja v borovih sestojih na območju naselja Trnovo in zimska sečnja v Trnovskem gozdu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=837&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=177391b089d183abf4dfa0068208dd9f V letošnjem letu se je zaradi ugodne cene borovega lesa izredno povečal interes lastnikov gozda za sečnjo v borovih sestojih, kar je opazno predvsem na območju naselja Trnovo oziroma na obrobju Trnovskega gozda. Kot vsako leto se izvaja redna zimska sečnja v Trnovskem gozdu. V Lokvarskem in Trnovskem delu se po povečani intenziteti sečenj v zadnjih letih, do katere je prišlo zaradi porušene dinamike sečenj med leti 2014 - 2021, v zadnjem letu gozdarska dela spet izvajajo po normalni letni dinamiki veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Sečnje v letošnjem letu bodo usmerjene predvsem v redčenja in v uvajanje gozdih sestojev v obnovo.  

Sečnja v borovih sestojih na območju naselja Trnovo

V letošnjem letu se je zaradi ugodne cene borovega lesa izredno povečal interes lastnikov gozda za sečnjo v borovih sestojih, kar je opazno predvsem na območju naselja Trnovo oziroma na obrobju Trnovskega gozda. Samo v oddelku 38 v gozdnogospodarski enoti Gorica (območje okoli naselja Trnovo) je bilo izdanih 13 odločb v obsegu 2.400 m3 lesne mase (kar sicer predstavlja okoli 6 % celotne lesne zaloge bora v tem oddelku). Veljavnost odločb je sicer 5 let, vendar se bodo verjetno realizirale v letošnjem spomladanskem času.

Po obstoječih načrtih (Perspektivni gozdno melioracijski načrt za Slovensko Primorje, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana - IGLG, 1963) je bila glavnina borovih sestojev okoli naselja Trnovo posajenih kot predkultura pred letom 1900 na takrat degradiranih pašnih površinah. Po takratnem načrtu so bili ti sestoji že leta 1963 predvideni za premeno v naravne sestoje, vendar do danes to ni bilo izvedeno zaradi manjšega zanimanja lastnikov gozda za sečnjo zaradi nizke cene borovine.

Danes so ti gozdovi stari večinoma od 120 do 130 let, kar potrjujejo tudi štetje branik posekanih dreves. Sečnja je skladna z gozdnogospodarskim načrtom, saj sestoji presegajo sečno zrelost (80-100 let). Zato je njihova kakovost, vitalnost in stojnost iz leta v leto slabša. Prihaja do razvrednotenja lesa, napada škodljivcev in sušenja bora. Večje površine borovih sestojev, kakršni so pod naseljem Trnovo, pa so tudi izjemno požarno ogrožene. Borovi gozdovi so v zadnjih letih močneje podvrženi napadom pinijevega sprevodnega prelca in več glivičnim boleznim (predvsem iglic) kar slabi njihovo zdravstveno stanje.

Lastniki gozda oziroma izvajalci del morajo sečišče v času sečnje označiti z opozorilnimi tablami, v kolikor pa bo potrebno, bo Zavod, na predlog lastnikov gozda, izdal dovoljenje za zaporo gozdnih cest na območju sečnje in spravila lesa. V času spravila bodo bolj obremenjene tudi gozdne prometnice, najbolj gozdna cesta Trnovo-Zverinc, poškodbe bodo po zaključku sanirane.

Obiskovalce teh gozdov prosimo, da upoštevajo označbe in se ne gibljejo na območju sečnje in spravila lesa, saj je to lahko nevarno. V spomladanskem času pa bo ponekod motena tudi estetska in rekreacijska funkcija teh gozdov - prosimo za razumevanje.

 

Zimska sečnja v Trnovskem gozdu

V zadnjih letih opažamo povečan obisk v Trnovskem gozdu in v gozdovih nasploh, predvsem zaradi pandemije koronavirusa SarS-Cov-2 in s tem povezanimi priporočili za gibanje v naravi ter omejitvami pri uporabi objektov za rekreacijo v zaprtih prostorih. V slovenskih gozdovih velja prost dostop v gozdove in uporaba funkcij gozdov tudi za nelastnike, ki se lahko prosto gibajo po gozdovih in v skladu z omejitvami nabirajo postranske gozdne proizvode. To se pozna tudi pri obisku iz sosednje Italije, kjer je gibanje v gozdu bolj omejeno. Opozarjamo, da pri tem obiskovalci ne smejo ovirati lastnikov gozda pri gospodarjenju z gozdovi.

Kot vsako leto se izvaja redna zimska sečnja v Trnovskem gozdu. V Lokvarskem in Trnovskem delu se po povečani intenziteti sečenj v zadnjih letih, do katere je prišlo zaradi porušene dinamike sečenj med leti 2014 - 2021 (v času sanacije žledoloma se je glavnina sečenj izvajala v državnih gozdovih drugje po Sloveniji), v zadnjem letu gozdarska dela spet izvajajo po normalni letni dinamiki veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Sečnje v letošnjem letu bodo usmerjene predvsem v redčenja in v uvajanje gozdih sestojev v obnovo, manj pa v končne poseke, ki so na podlagi gozdnogospodarskih načrtov prevladovali v zadnjih letih.

Trenutno se v državnem gozdu na območju Trnovega izvaja sečnja v naslednjih deloviščih:

  • Na Poncali (oddelki 71 in 72), kjer se gradijo tudi gozdne vlake, je Direkcija RS za infrastrukturo za državno cesto izdalo soglasje za izvedbo gozdarskih del. Ta del ceste je proti Predmeji tudi zaradi snežnih razmer neprevozen.
  • Na območju Rabotnega (oddelek 51) se dela zaključujejo.
  • Začela so se dela na Malem Češeviku (oddelek 52) ob javni cesti proti Lazni.
  • Na Puštalski rebri (oddelek 47) se vrši spravilo z žico, gozdna cesta po Puštalski rebri je tudi sicer zaprta.
  • V Boli (oddelek 63), kjer so pravkar začeli z deli, je v času med  7.00 in 16.00 uro izdana odločba za zaporo gozdne ceste Nemci-Spletni vrh-Lokve, ki bo veljala do 28. 2. 2022.
  • v oddelku 63 (Brezov hrib), se dela zaključujejo, potrebno je še zagotoviti gozdni red in odvoz lesa.

Obiskovalce gozda prosimo, da upoštevajo prepovedi in opozorila ter označbe na gozdnih in drugih prometnicah in ne zahajajo na območje sečnje in spravila lesa.

 

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin

]]>
Sporocila_javnost
news-834 Thu, 20 Jan 2022 12:37:56 +0100 Doseljeni risi se uspešno razmnožujejo in s svojimi geni rešujejo dinarsko populacijo pred izumrtjem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=834&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d8713e2a014ba315038a82f2d747f7ab Projektna ekipa LIFE Lynx je na svoji spletni strani objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. V okviru projekta LIFE Lynx so izvedli tudi javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. V primerjavi z nekaterimi raziskavami, izvedenimi drugje po Evropi, so lovci pri nas do risa bolj pozitivno naravnani.

S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”.  Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.

Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.

Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.

Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil: “Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.

Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se glede na podatke “lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980”. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.

Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno; Rok Černe pravi: “V letošnjem letu bomo nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujemo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.” Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Celotno poročilo o spremljanju doselitev risov je dostopno na spletni strani projekta LIFE Lynx.

]]>
Sporocila_javnost
news-828 Fri, 10 Dec 2021 12:48:25 +0100 Okrasne smrečice iz slovenskih gozdov letos označene z rumeno nalepko index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=828&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=788cdea4aa4d3e5ed127b1663296fddb Ljubljana, 10. 12. 2021 - Bližajo se božično novoletni prazniki, ko bomo naše domove in poslovne prostore okrasili z božičnim in novoletnim okrasjem, kamor spadajo tudi okrasne smrečice. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in med prodajo označena z nalepko rumene barve, na kateri je letnica 2021. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.

Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 36 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija. Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Zadnja leta ZGS zaznava trend povečevanja povpraševanja po naravnih okrasnih drevescih. Na trgu so kupcem na razpolago okrasna drevesca naših domačih in tujerodnih drevesnih vrst iglavcev. Med domačimi iglavci prevladuje navadna smreka, ki je pridobljena iz gozdov, zaraščajočih se površin ali nasadov na kmetijskih površinah. Bolj kot navadne smreke pa so v zadnjih letih kupcem zanimiva okrasna drevesca tujerodnih vrst, pridelanih v nasadih izven Slovenije, kar opažamo z upadanjem števila letno oddanih plomb, ki označujejo okrasne smrečice, pridelane v Sloveniji.

ZGS letos lastnikom gozdov ter lastnikom nasadov okrasnih drevesc za označitev okrasnih smrečic, pridelanih v Sloveniji, izdaja rumeno nalepko z letnico 2021. Z napisom na nalepki »Darilo gozda vašemu domu« že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja, to pomeni izbiro in uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov.

OPOZORILO: Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Zadnja leta je namreč možno opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, kot tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

]]>
Sporocila_javnost
news-827 Wed, 08 Dec 2021 12:49:29 +0100 Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2021 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=827&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1216d5ebd5844ab2c3918ffacfcd0762 Ljubljana, 8. 12. 2021 - Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letošnjem letu 2021 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se letos pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov poteka od leta 1999, njegov namen pa je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2021 so: Boris Bratuž (OE ZGS Tolmin), Škofija Novo mesto (OE ZGS Bled), Milan Ravnikar (OE ZGS Kranj), Mirko Mrovlje (OE ZGS Ljubljana), Janez Kastelic (OE ZGS Postojna), Marjan Kljun (OE ZGS Kočevje), Alojz Staniša (OE ZGS Novo Mesto), Janez Medved (OE ZGS Brežice), Franc Grobelnik (OE ZGS Celje), Bernard Štiglic (OE ZGS Nazarje), Franjo Pirnat (OE ZGS Slovenj Gradec), Stanko Skledar (OE ZGS Maribor), Stanko Ficko (OE ZGS Murska Sobota) in Bojan Majdič (OE ZGS Sežana).

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je ob letošnji razglasitvi povedal: »Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo nego in obnovo gozdov, varno in učinkovito delo in razvoju gozdne infrastrukture. Tradicionalni izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov temelji na praksah, ki jim velja slediti, saj združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Iskreno čestitam vsem najbolj skrbnim lastnikom gozdov!"

Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil, da so pred javno gozdarsko službo in lastniki gozdov zaradi podnebnih sprememb številni izzivi: »Najbolj skrbnim lastnikom gozda za leto 2021 se iskreno zahvaljujemo za njihovo delo in trud, ki ga vlagajo v gozdove. Moramo se zavedati, da s svojim delom skrbijo za dobrobit celotne družbe, saj poleg ekonomske skrbijo tudi za socialne in okoljske funkcije gozda. S svojim odnosom in delom pa predstavljajo tudi primere dobrih praks razvoja podeželja - so zgled, ki mu lahko sledimo tudi ostali. Dobro sodelovanje med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo dokazuje, da lahko trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom v praksi ponudi odlične rezultate.«

Akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružuje tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Predsednik Marjan Hren je ob razglasitvi izbranim lastnikom čestital: »Veseli nas, da ravno v najbolj prazničnem mesecu decembru, prejemate ta laskavi naziv in povečujete družino slovenskih najbolj skrbnih lastnikov gozda. Ob zahtevnih kriterijih za izbiro ste dokaz, kaj se da z roko v roki z gozdarsko stroko doseči v praksi, pri skrbnem trajnostnem gospodarjenju z gozdom. Želimo pa, da bi slovenska družba znala prepoznati predvsem vase razumevanje večnamenske rabe gozda in zlasti delo, ki ste ga vložili v strokovno izvedbo nege svojega gozda. Le ta je prvi pogoj za zdrav in lep gozd in sadove tega dela bodo v prihodnosti želi vaši nasledniki skozi gospodarski donos in širša javnost ob obisku narave. V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije smo prepričani, da ste slovenski “Najbolj skrbni lastniki gozda 2021” in vsi vaši predhodniki iz preteklih let že “danes” tam, kamor želi Evropska Unija s svojimi  novimi zelenimi politikami v gozdarstvu priti “jutri”. Za ta dosežek vam v naši zvezi še posebej čestitamo.«

Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2021 potekal triindvajsetič, je zaradi epidemije covida-19 tudi letos potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicionalne podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda zaradi epidemičnih razmer ni bilo mogoče organizirati, se bodo najbolj skrbnim lastnikom gozda zahvalili pisno, ko pa bodo razmere dovoljevale, bo v sodelovanju z občino Litija organizirana tudi podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-825 Tue, 30 Nov 2021 14:33:15 +0100 Ob predstavitvi Strategije za genske vire v Evropi tudi o gozdnih genskih virih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=825&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=24a96b1d8092956071b44b731b826a17 Ljubljana, Bruselj, 30. 11. 2021 – Minister dr. Jože Podgoršek se je danes preko avdio vizualne povezave udeležil predstavitve Strategije za genske vire v Evropi, ki je del aktivnosti predsedovanja Slovenije Svetu EU in je potekala v Bruslju. Udeležili so se je predstavniki Evropske komisije, poslanci Evropskega parlamenta, nacionalni predstavniki ustreznih odborov, predstavniki usmerjevalnih odborov treh evropskih omrežij*, predstavniki zainteresiranih strani, mednarodnih organizacij ter partnerji v projektu Obzorje 2020 GenResBridge. V projektu, ki ga vodi Evropski gozdarski inštitut, sodelujeta slovenska partnerja Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani. Genski viri predstavljajo osnovo biotske raznovrstnosti

Genski viri človeštvu omogočajo pridobivanje hrane in surovin, preživetje in gospodarstvo, ter neprecenljive ekosistemske storitve kot je upravljanje z vodnimi viri in rodovitnost tal. Genetska raznovrstnost je osnovna komponenta ekosistemov, ki živim bitjem in ekosistemom omogoča prilagajanje na spreminjajoče razmere v okolju. Podnebna kriza je še povečala pomen ohranjanja genetskih virov za krepljenje odpornosti in prilagodljivosti živih sistemov, na katere se zanašamo za ekosistemske storitve.

Nova Evropska strategija za genske vire predstavlja močan temelj za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov. Podkrepljena je s strategijami za področja rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov. Strategija predstavlja okvir, ki bo omogočil prehod v učinkovito varstvo genskih virov in njihovo trajnostno rabo v EU.

»Strategija za genske vire v Evropi bo pripomogla k izboljšanju razumevanja trenutnega stanja in trendov razvoja, ohranjanja, komuniciranja, vključevanja na področju genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih 'divjih' sorodnikov, domačih živali in gozdnega drevja. V Sloveniji se že dolgo zavedamo pomena ohranjanja genskih virov in njihove trajnostne rabe, zato ni naključje, da sta v projektu GenResBridge sodelovala kar dva partnerja iz Slovenije in sicer Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani,« je ob dogodku povedal minister dr. Jože Podgoršek.

Povezava do dokumenta: Genetic resources strategy for Europe

Slovensko gozdarstvo v vrhu varstva gozdnih genskih virov

Projekt GenResBridge je zadnji v vrsti prizadevanj slovenske gozdarske znanosti in stroke za razvoj sistema za varstvo genskih virov. Na področju gozdarstva je od leta 2014 do začetka letošnjega leta v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji potekal projekt LIFEGENMON, katerega cilj je podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. V okviru projekta je nastal tudi prvi, v svetovnem merilu, Priročnik za gozdni genetski monitoring, ki služi tudi kot zgled za druge domene. Ohranjanje biotske pestrosti gozdov pa je temeljnega pomena za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočilo uživanje koristi gozdov tudi naslednjim generacijam.

»Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom,« je povedala prof. dr. Hojka Kraigher, vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo in koordinatorica projektov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Na Zavodu za gozdove Slovenije pa v omenjenih projektih sodelujejo in se trudijo za prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso. Ohranjanje gozdnih genskih virov upoštevajo pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja - prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih. Do leta 2023 pa bo pod vodstvom Univerze v Firencah (ITA) potekal implementacijski projekt LIFE SySTEMiC, v katerem se Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ukvarjata s prilagajanjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe.*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali,

*          *          *

Povezavi:

*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali.

]]>
Sporocila_javnost
news-823 Mon, 22 Nov 2021 10:18:55 +0100 6. Evropski teden gozdov v znamenju prihodnosti gozdov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=823&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d35328f37a57755ea1f774fe08ce6bd6 Ljubljana, 21. 11. 2021 – Prihodnji teden bo Evropski teden gozdov (22. – 28. 11. 2021). Prvič smo ga obeleževali leta 2008, ponuja edinstveno priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja in vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Teden skupaj organizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je Prihodnost gozdov. Ob globalni pandemiji, ki je povzročila obsežne motnje v gospodarstvih in družbah, in s pospeševanjem podnebnih sprememb je prihodnost negotova. Gotovo je, da se bodo tudi gozdovi in gozdarstvo v Evropi soočali s številnimi zapletenimi izzivi, med katerimi je tudi krepitev prispevka gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nič manj pomembna ni prilagoditev gozdov in gozdno lesne verige strukturnim premikom na svetovni ravni, ki jih vodijo spreminjajoče se povpraševanje po gozdnih proizvodih in spremembe svetovnih gozdnih virov.

Sprejeti sklepi o novi strategiji EU za gozdove

Tudi ministri EU za kmetijstvo in ribištvo, ki so se minuli ponedeljek sestali v Bruslju, so osrednjo pozornost namenili prihodnosti gozdov in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Ministri so pozdravili objavo nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Svet je tudi poudaril, da je treba vzpostaviti ravnovesje med okolijskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter hkrati spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov in ustaljenih načinov gospodarjenja z gozdovi v različnih državah članicah ter regijah. Predsedujoči zasedanju minister dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

V Sloveniji potekata intenzivna naravna in umetna obnova gozdov

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele preko polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovanskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih za preko 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin. »Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki,« je ob Evropskem tednu gozdov povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Kljub ujmam so slovenski gozdovi v dobri kondiciji

Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 %.

Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »Slovenska gozdarska šola« pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Kratkoročni trendi pa kažejo na umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih.

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa številnih sprememb in vplivov le-teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred gozdovi in gozdarsko stroko danes številni izzivi, trenutno najbolj pereči so: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in številni drugi.

Svetovna podnebna konferenca COP 26 tudi o gozdovih

Na svetovni podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu (UNFCCC) so od 31. oktobra do 13. novembra potekala pogajanja glede uresničevanja zavez in ciljev Konvencije in Pariškega sporazuma. Pogajalci so iskali možnosti, kako doseči cilj iz Pariza glede omejitve dviga globalne temperature za 1,5o C. Glede na dinamiko uresničevanja mednarodnih zavez in ambicioznost ciljev v nacionalnih podnebnih načrtih članic, ki prispevajo največ emisij v ozračje, pa je po mnenju številnih strokovnjakov za dosego skupnega cilja zelo malo verjetnosti.

Gozd ima na lokalno in globalno pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Kmetijstvo, gozdarstvo in raba zemljišč predstavlja približno četrtino vseh antropogenih emisij, pri čemer se ocenjuje, da degradacija tropskih gozdov zaradi sečnje in požarov prispeva okoli 8 % svetovnih emisij. Po drugi strani predstavljajo svetovni gozdovi (brez krčitev) ponor, ki je enakovreden četrtini svetovnih emisij CO2

Podpisan dogovor o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030

Na konferenci so voditelji 105 držav vključno s Slovenijo, podpisali dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 – t. i. »Glasgow leader's declaration on forests and land use«. Predlagani dogovor zavezuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišč. Nekatere države so predlagale premik k trajnostnemu kmetijstvu in povečanju investicij za dosego predlaganih ciljev. 

V okviru konferenčnih pogajanj so slovenski strokovnjaki sodelovali in so-koordinirali delo Evropske unije in njenih članic, tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Na tokratni konferenci gozdovi niso bili glavna tema pogajanj, vendar so bili narejeni pomembni koraki v smeri večje transparentnosti in povečanja financiranja podnebnih ukrepov do leta 2025 ter zaključena Knjiga pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.  

Dodatne informacije ter informativna gradiva o Evropskem tednu gozdov ter o gozdovih v Sloveniji najdete v promocijskem filmu in zloženki Gozd in gozdarstvo v Sloveniji, na na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter na spletni strani Statističnega urada RS.

]]>
Sporocila_javnost
news-806 Mon, 27 Sep 2021 10:29:02 +0200 Na potep po kočevskih gozdovih z risinjo Malo index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=806&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=027565364f215279626a67c965e11690 V petek, 24. septembra 2021, je v Kočevju potekala otvoritev tematske učne poti Risova pot, ki je nastala v sodelovanju partnerjev projekta LIFE Lynx z lokalnimi organizacijami. Pot je pomembna pridobitev za ogroženo populacijo risa, obiskovalcem pa ponuja pristno doživljanje lokalnega naravnega okolja. Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je zaradi parjenja v sorodstvu pred ponovnim izumrtjem. Doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije, predstavlja edino možnost njene rešitve. V letih 2017 - 2024 zato v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem poteka mednarodni projekt dolgoročne ohranitve risov LIFE Lynx. S tem namenom je na Kočevskem nastala tematska učno pot, ki obiskovalcem na poljuden način odstira vpogled v življenje risov in izzive s katerimi se sooča njihova populacija. Izobraževanje je ključna aktivnost varovanja posameznega elementa narave, saj je prav neznanje pogosto vzrok za njegovo ogroženost.

Pri oblikovanju vsebine in didaktičnih igral sta strnila moči projektna partnerja Zavod RS za varstvo narave - OE Novo mesto in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Skrbno načrtovana učna pot komunicira z obiskovalcem na način, da mu podaja izbrane informacije in ga aktivno vključuje v raziskovanje risa in gozda kot njegovega življenjskega prostora. “Navdih za novo tematsko pot smo našli v risinji Mali, ki je potomka prvega doseljenega risa Goruja in hkrati dokaz, da so se novo doseljeni risi uspešno vključili v dinarsko populacijo”, je pojasnila Irena Kavčič, iz Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti. Risinja Mala tako na igriv način k raziskovanju nove učne poti nagovarja najmlajše obiskovalce.

Vsebina poti obiskovalce seznanja z risom in njegovo vlogo v ekosistemu. “Ris za svoj obstoj potrebuje večja območja strnjenih gozdov z manjšo poseljenostjo ljudi. Njegova stalna prisotnost v gozdu je znak za zdrav in bogat gozdni ekosistem. Z varovanjem risa, ki je tudi kvalifikacijska vrsta naravovarstvenega omrežja Natura 2000, varujemo njegov življenjski prostor in biotsko raznovrstnost” je poudarila Nina Jankovič iz Zavoda RS za varstvo narave - OE Novo mesto.

Pri spoznavanju gozda in gozdnih živali imajo zelo veliko vlogo gozdne učne poti. Kot pravi Tina Kotnik iz Zavoda za gozdove Slovenije - OE Kočevje: “Kočevski gozdovi z Risovo potjo postajajo bogatejši. Risova pot, ki povezuje gozdno jaso s kočo, Jelenovim studencem, Žepno jamo in Mestnim vrhom, tako predstavlja pomembno pridobitev za vrsto, ki jo varujemo, za naravo, za ljudi. Pot je nastala v sodelovanju partnerjev projekta LIFE Lynx z lokalnimi deležniki, ki se zavedajo pomena strokovne komunikacije z javnostmi, ter prav tako prepoznavajo potencial ekoturizma v svojem okolju”. Prav o pomenu velikih zveri za razvoj turizma na Kočevskem je spregovorila tudi Nevenka Klun, vodja turizma na Zavodu Kočevsko: »Kočevsko je eno redkih območij, kjer v naravnem okolju še lahko srečamo vse tri velike zveri: medveda, volka in risa. Prebivalci naše destinacije smo že stoletja vajeni uspešno sobivati z njimi, kljub temu pa občasno prihaja do konfliktov. Z željo pomagati pri njihovem zmanjševanju in pri dvigu ugleda velikih zveri v očeh lokalnih prebivalcev, s prikazom priložnosti, ki jih njihova prisotnost v okolju nudi, razvijamo trajnostne turistične programe v katere jih vključujemo. Že nekaj sezon tako uspešno izvajamo programe spoznavanja in opazovanja medveda, v zimskem času programe sledenja volkov, z novo učno potjo pa bomo prebivalcem in obiskovalcem destinacije približali še največjo evropsko prostoživečo mačko, risa.”

Pred postavitvijo informacijskih tabel in didaktičnih pripomočkov na poti so na trasi poti veliko pomagali in postorili zaposleni v lokalnih ustanovah. Z veliko mero razumevanja je k obnovi in vzpostavitvi poti pristopila družba SiDG d.o.o., ki je traso poti očistila, mestoma izboljšala prehodnost poti ter poskrbela za urejenost gozda vzdolž poti. S pomočjo prostovoljcev - članic in članov Planinskega društva Kočevje so oživele markacije na poti, lesena maketa risa, ki bo obiskovalce pozdravila na začetku poti pa je bila izdelana s finančno pomočjo Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje. Pri načrtovanju, koordinaciji dela na učni poti in pri reševanju skupnih izzivov so pomagali zaposleni na OE Kočevje Zavoda za gozdove Slovenije.

Risova pot je z današnjim dnem opremljena z vsebinami in didaktičnimi pripomočki preko katerih obiskovalci lahko preizkusijo svoje in risje sposobnosti. Opremi poti v naravi, do konca maja 2022, sledi še priprava brošure za najmlajše, ki bo preko zabavnih iger in ugank odstirala skrito življenje risov. Prav tako bodo v okviru projekta izdelane tudi e-lekcije, ki bodo učiteljem in učencem dostopne na spletu.

V okviru otvoritve poti smo danes izvedli vodenje po učni poti v mehurčku za dve manjši šolski skupini in sicer za učence OŠ Zbora odposlancev in za dijake Gimnazije in srednje šole Kočevje. Za strokovno vodenje je poskrbela Ana Pšeničnik z Oddelka za biologijo, Biotehniška fakultete, Univerze v Ljubljani, ki svoj raziskovalni fokus posveča tudi izobraževanju javnosti o ekologiji in biologiji te karizmatične živalske vrste.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-796 Mon, 23 Aug 2021 10:52:50 +0200 22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov: »Prikaz spretnosti lastnikov gozdov pri varnem delu z motorno žago« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=796&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=360b978f4d1d242df0d2863e440aac30 Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Pomurskim sejmom v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni vsako leto organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. Letošnje državno tekmovanje lastnikov gozdov, je bilo zaradi razmer v zvezi z epidemijo koronavirusa Covid-19 organizirano v prilagojeni obliki z naslovom: »Prikaz spretnosti lastnikov gozdov pri varnem delu z motorno žago«. Na tekmovanju je veščine pri gozdarskih delih prikazalo 26 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah, kleščenje in podiranje droga na balon, obe disciplini pa sta šteli za končni rezultat v skupnem seštevku. V spodnji razpredelnici so navedeni zmagovalci v posameznih kategorijah in območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, iz katere prihajajo.

Kleščenje

Podiranje droga na balon

Skupno

1. Peter Ločnikar, OE Celje

1. Primož Sukič, OE Murska Sobota

1. Mihael Brlec, OE Ljubljana

2. Mihael Brlec, OE Ljubljana

2. Gregor Bec, OE Murska Sobota

2. Peter Ločnikar, OE Celje

3. Marko Žgavec, OE Tolmin

3. Mihael Brlec, OE Ljubljana

3. Marko Žgavec, OE Tolmin

Pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad sta udeležence nagovorila dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije ter Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu, ki je pristojen za področje gozdarstva. Oba sta v nagovorih izpostavila pomen varnega dela v gozdu, strokovnega znanja in primerne zaščitne opreme, s katerimi lahko v veliki meri preprečimo težje poškodbe in smrtne žrtve.

Zbrane je nagovoril tudi mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v nagovoru povedal: »Od ustanovitve Zavoda za gozdove Slovenije se je tečajev varnega in učinkovitega dela v gozdu z motorno žago in traktorjem udeležilo že več kot 50.000 udeležencev. Mnogi so iz teh tečajev prišli bolj vešči, nekateri pa so spoznali, da je potrebno zahtevna dela prepustili usposobljenim in opremljenim izvajalcem gozdarskih del. V letu 2020 smo zabeležili najmanj smrtnih nesreč pri delu v gozdu, odkar smo začeli beležiti to statistiko. Naš skupni cilj naj bo, da do tovrstnih nesreč sploh ne bi prihajalo.«

Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade. Ob tekmovanju so udeleženci izrazili zadovoljstvo, da so se lahko po dolgem času ponovno srečali, izmenjali izkušnje in okrepili medsebojne vezi. Tekmovanje so sklenili s sloganom »Previdno v gozdu!«

Do konca sejma AGRA 2021 lahko obiskovalci obiščejo gozdarsko brunarico na sejmišču, ter se srečajo s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu, gozdarsko načrtovanje in ukrepe v gozdovih. Z aktivnostmi gozdne pedagogike za otroke je poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino, na ogled pa so tudi dokumentarni filmi o slovenskih gozdovih in gozdarstvu.

Kontakt:

Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih

]]>
Sporocila_javnost
news-770 Mon, 31 May 2021 09:48:43 +0200 Gibanje risov, izpuščenih na Gorenjskem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=770&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0602ec29e279af85bbfda703607fbb56 Pred dobrim mesecem so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove izpustili pet risov. Vseh pet je opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, ki sporočajo, kje se risi nahajajo. Glede na prve podatke je vseh pet risov ostalo na širšem območju, kjer so jih izpustili. Doselitev risov na stičišče Dinaridov in Alp je ključnega pomena za dolgoročno ohranitev dinarsko -JV alpske populacije risa. S preselitvami petih risov na območje Gorenjske želijo v okviru projekta LIFE Lynx ustvariti t.i. “povezovalno populacijo,” ki bo pomagala rešiti rise pred izumrtjem. Rok Černe, koordinator projekta z Zavoda za gozdove Slovenije, poudarja, da bo “doselitev risov na Gorenjsko uspešna, če se bodo doseljeni risi na tem območju ustalili, vzpostavili svoje teritorije in se razmnoževali. Sveži geni bodo pripomogli k preprečitvi izumrtja dinarsko-JV alpske populacije in hkrati prispevali k vzpostavitvi povezave z ostalimi populacijami risov v Alpah, kar je ključnega pomena za preživetje risov v tem delu Evrope.”

Vključevanje risov spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosijo doseljeni risi. Prvi podatki gibanja risov Zoisa in Aide, ki sta bila izpuščena na območju Jelovice, kažejo, da sta risa zaenkrat ostala na tem območju, Tris, Julija in Lenka pa raziskujejo območje Pokljuke.

Projektna ekipa tudi na terenu preverja, kako uspešno se risi prilagajajo na svoje novo okolje. S pomočjo podatkov iz njihovih ovratnic so ugotovili, da vsi doseljeni risi uspešno lovijo. Skupaj z lokalnimi lovci so našli tudi nekatere ostanke plena in ugotovili, da sta se Zois in Aida vsaj dvakrat hranila z istim plenom. Julij Benedičič, gospodar lovske družine Železniki: “Zelo nas zanima, kako se risi navajajo na svoje novo okolje, zato smo skupaj s člani projekta LIFE Lynx poiskali Zoisov in Aidin plen in ugotovili, da sta se hranila s srno.” Kdo je srno ulovil, ni znano, vedo pa, da sta se Zois in Aida več dni zadrževala skupaj ob plenu.

Zelo zanimiva je tudi pot “triglavskega risa” Trisa. Med raziskovanjem območja je šel celo na Kukovo špico (2427 m), kar kaže, da visoke nadmorske višine in visoka snežna odeja za rise ne predstavljajo ovire. Zadnji podatki gibanja kažejo, da se Tris zadržuje na istem območju kot risinja Lenka.

11. junija obeležujemo tudi mednarodni dan risov. Praznovanju se lahko pridružite v ZOO Ljubljana, kjer bodo v soboto,  12.6., in nedeljo, 13. 6. 2021, organizirali delavnice na prostem za otroke. Več podrobnosti o delavnicah dobite na https://www.zoo.si/

Več informacij o projektu: www.lifelynx.eu.

]]>
Sporocila_javnost
news-765 Mon, 24 May 2021 16:38:00 +0200 Začenja se teden gozdov 2021: »Načrtno z gozdom« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=765&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=099e5376157b7e9832b2633576325be7 Mašun, 24. 5. 2021 - Z današnjim dnem se začenja Teden gozdov 2021, ki do 30. maja poteka pod geslom: "Načrtno z gozdom!". Danes je na Mašunu potekal osrednji dogodek, odprtje razstave "Velike zveri in njihovi gozdovi" in obnovljene Mašunske gozdne učne poti, odprtja se je udeležil minister dr. Jože Podgoršek skupaj z drugimi predstavniki institucij s področja gozdarstva, kmetijstva in okolja. Mašun je stara gozdarska naselbina, ki so jo začeli graditi Schönburgi leta 1874 na meji svoje tedanje gozdne posesti. Mašunska gozdna učna pot je bila prvič postavljena že leta 1997, ko je takratni revirni gozdar Lado Širca, predlagal traso po nekdanji Schönburgovi sprehajalni poti na Anino skalo. Mašunska gozna učna pot in razstava v Gozdni hiši Mašun sta bili prenovljeni v sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije (projekt Interreg Slovenija – Hrvaška Carnivora Dinarica), in družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.

Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %.

»Stanje gozdov v Sloveniji se je v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Zato je prav, da ob tej priložnosti javnosti sporočimo, da z gozdom ravnamo skrbno, v dobro tako narave kot ljudi. Kljub stalnim izzivom, ki so predenj postavljeni, gozdu ne gre slabo. Predvsem pa ostajamo zvesti zavezi, da si bomo vsi deležniki v gozdarstvu, skladno s svojim poslanstvom, še naprej prizadevali za dobrobit našega največjega naravnega bogastva,« je v nagovoru udeležencem na osrednji prireditvi povedal dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji ima bogato tradicijo – v letošnjem letu obeležujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. Slovenska gozdarska šola je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. »Trajnost, ki jo danes izpostavljamo praktično v vseh dejavnostih in delovanju celotne družbe, je vtkana v strokovno delo gozdarjev že več stoletij,« je na uvodnem dogodku povedal mag. Robert Tomazin, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.

Odprtje razstave "Velike zveri in njihovi gozdovi" in obnovljene Mašunske gozdne učne poti predstavlja novo pridobitev na področju promocije gozdov, gozdarstva in odgovornega odnosa do gozda. »Gozdne učne poti so pomemben pripomoček za spoznavanje gozda in gospodarjenja z gozdovi. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk in zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. So pomemben instrument varstva narave, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo,« je na temo gozdnih učnih poti v uvodnem nagovoru povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo pripravlja gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Ti načrti na več ravneh, od strateške do operativne, opredeljujejo in zagotavljajo trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi ob upoštevanju vseh (ekonomskih, ekoloških in socialnih) funkcij gozda. V letu 2021 poteka proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Zainteresirane posameznike in organizacije vljudno vabimo k sodelovanju na delavnicah – tako lahko prispevajo k viziji in strategiji gospodarjenja z gozdovi v prihodnjih 10 letih. Več informacij: www.zgs.si/on2021

MKGP v Tednu gozdov tudi z oglaševalsko kampanjo

Ta teden na spletnih portalih in TV postajah poteka promocijska kampanja MKGP Skrbno z gozdom!. TV oglas prikazuje zgodbo različnih deležnikov, ki so vsak na svoj način povezani z gozdom. Nastopa družina z gorske kmetije, ki se preživlja z gozdarstvom, družina, ki ji gozd pomeni vir oddiha ter tekačica in kolesar, ki se rekreirata v gozdu. Zgodba vključuje odkazilo in posek drevesa, svari pred nevarnostjo približevanja sečišču, nagovarja k obzirnemu nabiralništvu, opozori na les kot surovino in pomen gozda v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi  spremembami. Predstavi tudi delo sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije in poziva k obzirnem sobivanju vseh deležnikov, povezanih z gozdom. Rdeča nit kampanje je strnjena v moto Skrbno z gozdom!, ki naj bi ga upoštevali vsi lastniki in obiskovalci gozda.. Kampanja na spletnih portalih izpostavlja nujnost primernega obnašanja v gozdu ter prek PR člankov predstavlja osnovna dejstva o gozdu in gozdarstvu. Potekala bo do konca junija.

Več informacij: Spletna stran Tedna gozdov 2021

Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 24. 5. 2021

]]>
Sporocila_javnost
news-763 Thu, 20 May 2021 15:55:00 +0200 Odprtje Pragozdne poti Krokar in uvod v Teden gozdov 2021 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=763&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dd6cc3dd98f5fadea9e47efde24fe621 Kočevje, 20. maja 2021 – Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij danes uradno odprli Pragozdno pot Krokar, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, od leta 2017 uvrščenega na seznam svetovne naravne dediščine Unesca. Otvoritev pragozdne poti Krokar je sočasno tudi uvod Teden gozdov 2021, ki bo pod geslom »Načrtno z gozdom!« potekal od 24. do 30. maja. Pragozdna pot Krokar pomeni velik korak k ureditvi in usmerjanju obiska na območju gozdov, ki so pod zaščito Unesco. Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Skozi gozdni rezervat Borovec popelje obiskovalce do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevske.

Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 ha največji od 4 pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države.  Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. K ohranjanju in izboljšanju upravljanja z Unesco gozdnimi rezervati pomembno prispevajo tudi aktivnosti projekta BEECH POWER, ki je financiran v okviru programa Interreg Central Europe.

»Vpis gozdnih rezervatov Krokar in Snežnik na seznam svetovne dediščine predstavlja  pomembno priznanje slovenskemu gozdarstvu ter našemu sedanjemu in preteklemu delu z gozdovi, v katerega so vključene številnih generacije gozdarjev. Pomeni nam spodbudo za strokovno delo s slovenskimi gozdovi tudi v prihodnje. To bo vse bolj zahtevno, saj se v zadnjih letih redno srečujemo s posledicami podnebnih sprememb. Temu primerno se bo potrebno posvetiti zmanjševanju tveganja pri gospodarjenju z gozdovi, kar je v veliki meri odvisno od izvajanja gojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov, ki krepijo odpornost gozdnih sestojev,« je ob današnjem dogodku poudaril Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri projektu vzpostavitve Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Veseli smo, da smo lahko pripomogli k pripravi nove učne poti. Verjamemo, da bo pomembno vplivala na prenos znanja, zlasti na mlajše generacije, ki bodo kmalu postale odgovorne za nadaljnji razvoj celotne družbe, v kateri bodo gozdovi zagotovo le pridobivali na svojem pomenu,« meni glavni direktor SiDG mag. Robert Tomazin. Več ko 60 % vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG.  Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 km2

Slogan letošnjega tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Načrtno gospodarjenje z gozdovi je doma prav na Kočevskem - začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil v Kočevju objavljen prvi gozdni red na slovenskem. V. d. direktorja ZGS mag. Janez Logar je izpostavil, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. »Danes je slovenska gozdarska šola po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.«

ZGS v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo prav v letošnjem letu pripravlja nove desetletne območne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Po besedah mag. Janeza Logarja so bili odzivi po prvem krogu za gozdnogospodarska območja večinoma pozitivni, gozdarji pa smo dobili tudi vpogled v prihodnost gozdarstva, ki bo (tudi) digitalna. Pri načrtovanju  in gospodarjenju se upoštevajo vse funkcije gozda: ekonomske, ekološke in socialne. Pomembno vlogo med socialnimi funkcijami gozdov igrajo prav gozdne učne poti, med katere uvrščamo tudi Pragozdno pot Krokar. Gozdne učne poti so namreč pomemben pripomoček za spoznavanje gozda, prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov ter usmerjajo obisk v gozdu, s čimer se zmanjšuje škoda, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem.

Teden gozdov je vsakoletna akcija promocije gozdov in gozdarstva. Geslo Tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov, izpostavljeni temi pa bosta tudi gozdne učne poti in velike zveri. V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev, ki jih organizirajo gozdarske institucije.

Osrednji dogodek Tedna gozdov 2021 bo potekal v ponedeljek, 24. maja 2021,  v prenovljeni Gozdni hiši Mašun, kjer bomo priča odprtju razstave z naslovom "Velike zveri in njihovi gozdovi" ter otvoritvi obnovljene Mašunske gozdne učne poti. Udeležbo na dogodku je poleg predstavnikov gozdarskih institucij potrdil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Zaključni dogodek Tedna gozdov 2021 bo potekal v nedeljo, 30. maja 2021 v Bistrici ob Sotli. Na tradicionalnem pohodu ob Srečanju evropopotnikov 2021 in Evropohodu »EURORANDO« 2021, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bomo Teden gozdov 2021 sklenili na Gradu Podsreda.

Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o.

]]>
Sporocila_javnost
news-755 Mon, 26 Apr 2021 15:07:22 +0200 Prva dva risa izpuščena v gorenjske gozdove index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=755&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=adf96e854d69ceb2933c5e6987d385ee V ponedeljek, 26. 4. 2021, so lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše v okviru projekta LIFE Lynx kot prva dva risa na Gorenjskem v naravo izpustili risa Zoisa in Aido. Skupno so jih do sedaj v Sloveniji izpustili šest. V sredo pa se bodo tem šestim pridružili še trije risi, ki jih bodo izpustili v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice.  Sredi marca so preselili prvega risa - Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz lovske družine Nomenj -  Gorjuše. Peter Benedik, starešina lovske družine Nomenj - Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj g. Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in jaz mislim, da bo ta ris tudi.

Prvemu izpustu dveh risov na Gorenjskem bo v sredo, 28. 4. 2021, sledil še drugi izpust, in sicer treh risov na območju Triglavskega narodnega parka na Pokljuki.

Povezave:                                                                                          

]]>
Sporocila_javnost