Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Tue, 28 May 2024 13:31:13 +0200 Tue, 28 May 2024 13:31:13 +0200 Sporočila za javnost ZGS Novice news-985 Mon, 27 May 2024 08:53:00 +0200 Začenja se Teden gozdov 2024, v katerem ZGS obeležuje 30-letnico index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=985&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=09f84a7243279e16013c833fb88ac612 Začenja se Teden gozdov 2024, ki vsako leto poteka konec maja in katerega prvenstven namen je prek različnih dogodkov javnosti predstaviti širši pomen gozdov in gozdarstva za dobrobit družbe in planeta. Letošnji poteka pod geslom sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam, posebej pa ga zaznamuje tudi 30-letnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije.  Gozdovi, ki pokrivajo 58 odstotkov površine Slovenije, so eden najkompleksnejših ekosistemov. Upravljanje z njimi gozdarska stroka gradi na treh načelih, to je na trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti, ki temelji na načrtnem delu z gozdom in na skrbi za celostno delovanje in ohranjanje gozdnega ekosistema. Obsega znanja in veščine o rastiščih, izbiri drevesnih vrst, sestojnih zgradb, negi in obnovi gozdov ter posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov. Prav zavzeto, načrtno in strokovno delo javne gozdarske službe, ki usmerja delo lastnikov gozdov, je bistveno, da so slovenski dobro ohranjeni. Lesna zaloga gozdov se je po podatkih ZGS v zadnjih tridesetih letih povečala iz 201 na 304 m3/ha. Skoraj polovico (48 %) lesne zaloge predstavlja drevje debelejše od 30 cm, drevja debelejšega od 50 cm je 25 %, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno. Tudi prirastek gozdov se je povečal in sicer iz 5,2 m3/ha, leto v letu 1994 na 7,4 m3/ha, leto v letu 2023. Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijonov m3 lesa. Iz vidika ohranjenosti biotske pestrosti sta poleg deleža zavarovanih gozdov pomembna kazalca delež odmrle lesne biomase v gozdovih in površina gozdov izvzetih iz gospodarjenja. V povprečju je v slovenskih gozdovih 21 m3/ha odmrlega drevja, kar je okoli 7 % lesne zaloge. 

Med gozdove, izvzete iz gospodarjenja uvrščamo gozdne rezervate, ki se razprostirajo na 9426 ha, in ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstv. Lastnik gozda se s pogodbo zaveže, da v delu gozda ne bo gospodaril, za to pa dobi finančno nadomestilo Gozdnega sklada. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2.818 ha, zaradi načrtnega dela ZGS povečala na 8977 ha.

Podnebne spremembe postavljajo slovensko gozdarsko šolo pred pomembne izzive. V zadnjem desetletju so slovenske gozdove prizadele številne ujme; od žleda v letu 2014, vetrolomov in požarov, zaradi katerih je bilo skupno posekano okoli 13 milijonov m3 poškodovanega lesa. K temu je treba prišteti še dodatnih 9 milijonov m3 lesa, ki je bilo posekano zaradi gradacije podlubnikov. Ta jih uspešno naslavlja s povezovanjem tradicije z novimi spoznanji in inovacijami, ki prinašajo nove rešitve za prihodnje izzive tudi na področju gozdov in gozdarstva. Zgovoren primer tega so npr. setev z droni, uporaba hidrogelov in digitalizacija gozdarstva, ki bodo pomembno pripomogli k upravljanju gozdov v podnebno vse bolj nestanovitnih razmerah.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru na otvoritveni slovesnosti izpostavil, da ZGS-ju skozi zgodovino ni bilo vedno lahko, da je bilo zadostno financiranje nenehen izziv, medtem ko so se javne naloge le povečevale. A ključna strokovna naloga gozdarja ostaja svetovanje lastnikom gozdov. »Ob vseh družbenih in naravnih spremembah smo v teh 30 letih skupaj z lastniki označili približno 150 milijonov dreves, izdelali tri generacije strateških gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov (87), več kot 600 načrtov gozdnogospodarskih enot in več kot 400 letnih lovskih načrtov ter izdali približno 1,5 milijona odločb,« je dejal Danev, ki velike upe polaga na digitalizacijo procesov dela in informatizacijo, da bodo imeli gozdarji v prihodnje manj dela z birokracijo in več časa za delo na terenu.

Ob obletnici je ZGS predstavil prenovljen logotip, katerega osrednja nit ostajata dva stilizirana lista, ki pa sta malo razklenjena, kot simbolno dejanje odpiranja gozdarske javne službe navzven do lastnikov, preostalih deležnikov in javnosti. V prostorih Galerije Gozdarskega inštituta Slovenije bo do nadaljnjega na ogled razstava fotografij, ki prikazuje delo, utrip in duh gozdarskega poklica. Razstavljeni so tudi predmeti, ki so nekdaj ali še vedno predstavljajo obvezno opremo gozdarjev.

V sklopu tedna gozdov ZGS organizira okrog 50 dogodkov po vsej Sloveniji – od različnih razstav, izobraževanj, srečanj in predstavitev. Namenjeni so različnim generacijam, skupna pa jim je promocija gozdov in gozdarstva ter osveščanju javnosti o spoštljivem obnašanju v gozdovih. 

]]>
news-983 Wed, 22 May 2024 13:23:33 +0200 Obnova gozdov tudi na težko dostopnih terenih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=983&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c2d5e5a78a5f432d62f7b063c6215bce Zavod za gozdove Slovenije je po decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tokrat tovrstno obnovo gozdov preizkusil na Boču v občini Poljčane. Setev semenskih kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je omogočilo podjetje Telemach Slovenija, izvedlo pa hrvaško podjetje Projekt O2. S tem se zagotavlja obnova  tudi na težko dostopnih območjih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst in spodbuja naravna pestrost.  Naravne ujme so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, gozdovi pa tem izzivom vse težje kljubujejo. Čeprav se slovenski gozdovi zaradi sonaravnega načina gospodarjenja večinoma lahko obnovijo sami, po naravni poti, pa je na večjih prizadetih površinah potrebna obnova s sadnjo ali setvijo semena gozdnih drevesnih vrst. Hitra in uspešna obnova je ključna za nemoten razvoj gozdov, ki pa jo je težko zagotoviti na težje dostopnih terenih. Zato Zavod za gozdove Slovenije preizkuša tudi nove načine obnove gozda, kot je setev semenskih kroglic s pomočjo brezpilotnih letalnikov – dronov. Ta način obnove je bil v lanski jeseni prvič preizkušen na Krasu, danes pa je potekal tudi na Boču. Semenske kroglice so bile pripravljene s semeni avtohtonih drevesnih vrst pod skrbnim strokovnim nadzorom, tako semenskega kot ostalega materiala za izdelavo kroglic. Z vrstno pestro obnovo gozda ohranjamo naravno podobo gozda in njegovo naravno raznolikost, s tem pa omogočamo tudi obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojena na življenje v določenem okolju. 

Vodja službe za gojenje gozdov Zavoda za gozdove Slovenije mag. Andrej Breznikar je ob tem povedal: »Drevesna pestrost gozdov je edino zagotovilo uspešnega razvoja gozdov v podnebno nestabilnem okolju, ki postaja dejstvo. S spodbujanjem rasti avtohtonih drevesnih vrst, ki so posebej prilagojena na rast na posameznih rastiščih, ne le krepimo odpornost gozdov, ampak tudi pomembno pospešujemo naravno pestrost gozdov.«

Goran Ladišić, soustanovitelj Projekta O2: »Veseli nas, da smo prejeli zaupanje Zavoda za gozdove Slovenije za obnovo gozdov na petih novih lokacijah. Z novimi tehnologijami smo lahko še učinkovitejši v boju s podnebnimi spremembami in lahko pomembno vplivamo na obnovo gozdov povsod tam, kjer je bilo to do zdaj težko izvedljivo.«

»V podjetju Telemach Slovenija z veseljem nadaljujemo podporo projektu obnove gozdov s pomočjo tehnologije. Po uspešni setvi semenskih kroglic na Krasu lani smo letos prispevali tudi k obnovi gozdov na Boču. Močno podpiramo ohranjanje narave in menimo, da je obnova gozdov v naši zeleni Sloveniji izjemno pomembna. S takšnimi projekti prispevamo k trajnostnemu razvoju in varovanju naravnih virov, kar je ena izmed naših ključnih prioritet,« je dejala Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri podjetju Telemach Slovenija.
 

]]>
news-980 Mon, 22 Apr 2024 14:37:26 +0200 Dan odprtih vrat na 14 gozdnih učnih pote index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=980&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=69a302d2e1abc247a8974ba69e0d1abf Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) svetovni dan Zemlje že vrsto let obeležuje z organiziranim vodenjem na izbranih 14 gozdnih učnih poteh po Sloveniji. Približno 800 obiskovalcev, predvsem šolarjev in organiziranih skupin je v spremstvu gozdarjev danes spoznavalo zanimivosti slovenskih gozdov in njihovih prebivalcev. Osrednji dogodek je potekal na Gozdni učni poti ob Hublju v Ajdovščini. Na gozdne učne poti po novo znanje in sprostitev


Letos mineva 50 let od zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji, s katerimi so gozdarji želeli med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Zanimanje za obiskovanje gozdnih učnih in tematskih poti raste, saj nudijo sprostitev in omogočajo usvajanje novega znanja na drugačen, interaktiven in doživljajski način. Učijo tudi, kako se v gozdu spoštljivo obnašati.

ZGS, ki skrbi za 93 gozdnih učnih poti, je letos organiziral vodenje na 14 poteh: Vodni učni poti Grabnarca, Gozdni učni poti Visoko, Poučni okoljski poti Blata-Mlake, Mašunski gozdni učni poti, Risovi poti, Gozdni učni poti Planina-Mirna gora, Rudarski tematski poti Tk Pav, Zmajčkovi gozdni učni poti, Kulturno naravoslovni učni poti Samostanski hrib, Gozdni učni poti Stari grad, Gozdni učni poti Ruta, Gozdni učni poti Polanski log in Gozdni učni poti Resslov gaj. S posebnim kulturnim programom in nagovori so vabljene goste in obiskovalce pozdravili tudi v Ajdovščini na poti Ob Hublju. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru izpostavil, da so gozdne učne in tematske poti odlična priložnost za podajanje znanja o gozdu in gozdarstvu, razvijanje spoštovanja do narave in ozaveščanja o njenem vplivu na naše življenje. »V zadnjih letih vse več ljudi zahaja v gozd po sprostitev. Čeprav imamo kot ena redkih evropskih držav prost dostop v gozdove, želimo ljudi usmeriti na urejene poti. Tam imajo možnost prek informativnih tabel izvedeti več o posebnostih tistega območja, številne poti imajo izdelane tudi priročnike ali interaktivne povezave.«

Na slovesnosti so obiskovalce nagovorili še Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podžupan Občine Ajdovščina Matjaž Bajec. Jože Prah iz ZGS pa je vse, ki obiskujejo gozdne učne in tematske poti, povabil k sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju ob obletnici gozdnih učnih poti. Fotografije, posnete na katerikoli učni ali tematski gozdni poti v Sloveniji, komisija zbira do konca junija. 

Dogodki, s katerimi bo Zavod za gozdove Slovenije obeležil 50-letnico gozdnih učnih poti:

  • Predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v 2024 – na Sejmu Alpe–Adria
  • Objava Mednarodnega fotografskega natečaja (Fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti (zgs.si)) 
  • 22. april: Svetovni dan Zemlje – Dan odprtih vrat na 14 naj gozdnih učnih poteh v letu 2024 
  • 29. maj: osrednji dogodek ob Tednu gozdov in Klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za Naj pot leta 2023 (Risova pot - najboljša tematska pot 2023 - Life lynx) 
  • november–januar: Razstava Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji – Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli, Ljubljana
  • 18. in 19. september: Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanih gozdov
  • Zbornik: 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji 
  • Razstava: Gozdne učne poti v Sloveniji, preddverje GIS 
     
]]>
Sporocila_javnost
news-977 Tue, 19 Mar 2024 15:12:52 +0100 Z inovacijami v gozdarstvu do novih rešitev pri usmerjanju razvoja gozda index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6f46b27e11df6e64c4b71a5c1f6096c7 Letošnji mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, poteka pod geslom: Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Zavod za gozdove Slovenije ob tem dnevu že tradicionalno organizira več dogodkov po Sloveniji. Osrednji dogodek bo potekal v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer bodo odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. To je s 67,02 metra postala 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem – ta sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Ključni poudarki FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu:

  • Z inovacijami in novimi tehnologijami lahko še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pri svojem delu vse več uporabljajo nove tehnologije, kot sta daljinsko zaznavanje podatkov in digitalizacija delovnih procesov, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi. Tako so lahko na primer ob lanskih ujmah, ki so poškodovale obsežne površine gozdov, z brezpilotnimi letalniki varneje in natančneje določili obseg in poškodovanost gozdov. S tako pridobljenimi podatki lahko vse ukrepe za sanacijo gozdov ZGS bistveno bolje in hitreje načrtuje in izvaja kot brez uporabe sodobnih tehnologij.
  • Z novimi tehnološkimi rešitvami je boj proti kroti krčitvam in degradaciji gozdov bolj učinkovit. Satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal spreminjajo način upravljanja in zaščite gozdov, kot je na primer hitrejše odkrivanje obsežnih krčitev gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022, ko je na goriškem Krasu zgorelo dobrih 3700 hektarjev površin, od tega 2900 hektarjev gozdov.
  • Raziskave so omogočile nove načine trajnostne uporabe lesa in gozdnih proizvodov. S trajnostno rabo lesa in lesenih izdelkov omogočamo shranjevanje ogljika, ki so ga drevesa uskladiščila v svoji življenjski dobi. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenjujejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna.  
  • Tudi potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.

Ob mednarodnem dnevu gozdov je pomen inovacij izpostavil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Inovacija in digitalizacija prehajajo v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih.« 


Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov bo letos v Celju

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov Zavod za gozdove Slovenije organizira v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, ki je od nedavnega bogatejši za dve novi tematski poti. Na Poti velikank lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz bogate preteklosti gozda, ki so ga mestu pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar mag. Robert Hostnik iz Zavoda za gozdove Slovenije. 

Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 m in  obiskovalce vodi med velikimi drevesi duglazij, ki predstavljajo najvišja drevesa v Sloveniji, saj dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov in so celo višja od 60 metrov. V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, je bilo doslej evidentiranih 210 velikih dreves. Med njimi raste dobrih 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je po natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov visoka kar 67,02 m in je tako najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Na predstavitveni tabli ob najvišji duglaziji lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, ki je bila napisana prav za to drevo ter si ogledajo kratek video o značilnostih in meritvah teh dreves.

Ob prehodu ceste na Celjsko kočo  se na Pot velikank navezuje še druga nova tematska pot –  Zgodovinski gozd. Na predstavitvenih tablicah ob poti, ki je dolga 2900 m in se zaključi pri Celjski koči, so s kratkimi zgodbami predstavljene zanimivosti bogate zgodovine mestnega gozda ter njegovo današnje stanje in značilnosti. Mestni gozd v Pečovniku se po tradiciji lahko primerja z znanimi gozdovi v okolici nekaterih evropskih prestolnic, ki so v svoji lasti že od srednjega veka ohranjale prvotno dodeljene gozdove. Že leta 1484 je v bilo sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku, a  je bila bogata zgodovina celjskih mestnih gozdov večinoma pozabljena. Kljub temu, da je območje Pečovnika s Celjsko kočo priljubljen rekreacijski cilj Celjanov. Snovalci Zgodovinskega gozda upajo, da se bo to z novo potjo spremenilo. 

Različni dogodki, ki potekajo ob mednarodnem dnevu, so zbrani tukaj, na ogled pa je tudi video gradivo o pomenu inovacij in novih rešitev. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-976 Fri, 08 Mar 2024 13:11:17 +0100 Začetek zbiranja pobud za 10-letne gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot  index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=976&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=31bc95f6027b4d09116bcbb2a0664565 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je začel s pripravami na obnovo 22 gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGN GGE) za obdobje 2025–2034, ki bodo v naslednjem desetletju osnova za gospodarjenje z gozdovi na območju posamezne gozdnogospodarske enote. Postopek izdelave načrtov se začne z zbiranjem pobud lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti, ki jih je možno podati do 31. maja. Izdelava in sprejemanje GGN GGE poteka po določilih Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Na spletni strani ZGS (Zbiranje pobud v letu 2024) so predstavljene vse enote, za katere je možno oddati pobude, saj želi ZGS v čim večji meri spodbuditi lastnike gozdov in zainteresirano javnost, da že v tej prvi fazi sodelujejo pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov. 

Med enotami, za katere se tokrat zbira pobude, je tudi GGE Ljubljana. Ker GGE Ljubljana predstavlja enoto z izrazito večnamenskim značajem, želi ZGS v postopek obnove načrta intenzivneje vključiti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, saj bo prav intenzivnejša participacija ključna pri iskanju rešitev za usklajeno rabo teh gozdov.  Gozdovi na tem območju so pomembni za lastnike gozdov, medtem ko je okoli mesta Ljubljana izrazito velik pomen ekoloških in socialnih funkcij.  

Zbrane pobude bodo predstavljale osnovno izhodišče glede zahtev in interesov deležnikov in širše javnosti. Na ZGS, Območni enoti Ljubljana, zato pozivajo k čim bolj aktivni udeležbi pri podaji pobud, saj lahko tako vsi zainteresirani pomembno prispevajo h kakovosti načrtovanja gospodarjenja z gozdovi na območju GGE Ljubljana v naslednjem desetletju.

Vodja Območne enote Ljubljana, mag. Viktor Miklavčič je pri tem dodal: »Po pregledu in obravnavi pobud za GGN GGE Ljubljana bo predvidoma junija organizirana delavnica, kjer bodo predstavili obravnavo pobud, odprta vprašanja in način upoštevanja pobud pri izdelavi načrta. Kot za vsak načrt bo nato možno podati pripombe še v sklopu javne razgrnitve osnutka načrta.« 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-975 Fri, 08 Mar 2024 12:56:08 +0100 Prva skupna konferenca Alpske in Karpatske konvencije o upravljanju velikih zveri index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=50ef10045d3650f381bac4a243551f81 Življenjski prostor prostoživečih živalskih vrst, kot so velike zveri, ni omejen z mejami držav, zato ohranjanje in upravljanje z njihovimi populacijami zahteva okrepljeno mednarodno sodelovanje. Populacije velikih zveri v Evropi se obnavljajo, kar daje skupnemu naslavljanju in reševanju izzivov še toliko večji pomen. V ta namen med 6. in 8. marcem 2024 v Sloveniji poteka mednarodna konferenca s poudarkom na upravljanju velikih zveri. Na konferenci predstavniki iz 13 držav izmenjujejo izkušnje in rešitve, ki jih izvajajo v svojih državah. Konferenca je tudi priložnost za strokovnjake s področja politike, da vzpostavijo tesno sodelovanje na tem področju. Dogodek je organiziral Zavod za gozdove Slovenije v okviru projekta Interreg CE LECA: Podpora sobivanju in ohranjanju karpatskih velikih zveri. Pri organizaciji pa so sodelovali še Alpska in Karpatska konvencija, slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor ter češko Ministrstvo za okolje.

Stanje populacij velikih zveri, metode spremljanja, prostorske značilnosti njihovih habitatov ter stopnja interakcije s človekom in posledično konflikti se razlikujejo med državami in regijami ter znotraj njih. »Namen konference je podati celovito sliko o stanju populacij velikih zveri v Alpah in Karpatih,« je pojasnil Martin Duľa, koordinator projekta LECA z Mendlove univerze v Brnu (Češka). Cilj projekta LECA je pripraviti smernice za spremljanje, preprečevanje konfliktov in krivolova rjavega medveda, volka in evrazijskega risa. »Ta konferenca je prvi dogodek, ki želi povezati alpsko in karpatsko regijo, da bi izmenjali primere dobrih praks in razpravljali o skupnih izzivih,« je dodala Eliška Rolfová, predsednica delovne skupine Karpatske konvencije za biotsko raznovrstnost z Ministrstva za okolje Češke republike.

Za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa velja v Evropski uniji enaka pravna podlaga, medtem ko se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Rok Černe, predsednik delovne skupine za velike zveri, parkljarje in družbo Alpske konvencije iz Zavoda za gozdove Slovenije, pojasnjuje: »Konferenca je osredotočena na izmenjavo izkušenj in razkrivanje razlik v upravljavskih praksah na regionalni in nacionalni ravni.« Vzpostavljeno sodelovanje bo prispevalo k boljšemu razumevanju ter boljšemu ohranjanju in upravljanju velikih zveri in z njimi povezanih družbenih izzivov na vseevropski ravni.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-972 Fri, 02 Feb 2024 12:54:00 +0100 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=972&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a7110156966303b2fb624de9c6bfb3c4 Zavod za gozdove Slovenije letos obeležuje 30 let delovanja Zavoda in 50-letnico zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji. V ta namen bo čez celo leto potekala vrsta dogodkov, predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v letu 2024 pa je potekala danes na sejmu Alpe Adria.  Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Gozdne učne poti so tako postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo, ne glede na starost in predznanje, spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Zavod danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti, letos pa je izbranih naslednjih 14 naj gozdnih učnih poti: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata-Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina-Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.

Na današnjem dogodku je zbrane nagovorili direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je poudaril, da na gozdnih učnih poteh na zanimiv, priročen in interpretativni način podajamo znanje ter spodbujamo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. »Seznanjamo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga slovenski gozdarji udejanjamo že več kot 70 let. Naše generacije in tiste, ki prihajajo za nami, se morajo zavedati, da so gozdovi srce našega planeta. S tovrstnimi potmi tako ne le spodbujamo zavedanje o gozdnih ekosistemih, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij,« je povedal Danev.

O tem, kakšen pomen imajo gozdne učne in tematske poti, so spregovorili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Slovenia outdoor giz. 

Gozdne učne in tematske poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Učijo, kako se v gozdu spoštljivo obnašamo. Zavod za gozdove Slovenije sicer obiskovalce gozdov o  gozdnem bontonu ozavešča tudi z gozdarskim nadzorom in doseči njihovo primernejše obnašanje v gozdu. 

Dogodki, s katerimi bo Zavod za gozdove Slovenije obeležil 50-letnico gozdnih učnih poti:

-    Predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v 2024 – na Sejmu Alpe–Adria
-    Objava Mednarodnega fotografskega natečaja (Fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti
-    22. april: Svetovni dan Zemlje – Dan odprtih vrat na 14 naj gozdnih učnih poteh v letu 2024 
-    29. maj: osrednji dogodek v Tednu gozdov – Klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za Naj pot leta 2023 
-    november–januar: Razstava Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji – Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli, Ljubljana
-    18. in 19. september: Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanih gozdov
-    Zbornik: 50 let Gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji 
-    Razstava: Gozdne učne poti v Sloveniji, preddverje GIS 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-969 Mon, 15 Jan 2024 16:43:00 +0100 Neresnične informacije o doseljevanju volkov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=969&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e58e8260cc0983f307817d42db787df9 V javnosti so se nedavno pojavile neresnične informacijo o izpustih volkov v naravo. Zavod za gozdove Slovenije še nikoli ni ali odlovil volkov za preselitev ali jih izpuščal v naravo. Zavod sicer v okviru projekta LIFE WolfAlps EU in nacionalnega monitoringa, skupaj s partnerji spremlja populacije volkov in s tem pridobiva pomembne informacije o gibanju in življenju volkov v Sloveniji. Zavod za gozdove Slovenije poleg svojih osnovnih nalog koordinira tudi spremljanje volčje populacije v Sloveniji. Konec preteklega leta je s partnerji pripravil poročilo rezultatov monitoringa za leti 2022/2023, ki bo v kratkem objavljeno na spletnih straneh ministrstva pristojnega za ohranjanje narave. Podatki so pokazali, da so v tem obdobju na območju SV Slovenije živeli trije tropi volkov, in sicer na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega hribovja. Poleg tega je na širšem območju Kranjske Gore prisoten še trop križancev. Genetika je jasno pokazala, da so volkovi na Jelovici potomci slovenskih volčjih tropov (z Vremščice in Trnovskega gozda), volkovi na Pokljuki pa iz italijanskih Alp (reproduktivni samec) in z južnih Dinaridov (reproduktivna samica). Vsi starejši podatki monitoringa so dostopni v letnih poročilih na spletni strani MNVP /volkovi.si 

Volkovi imajo razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju preveč namnožili in prekomerno vplivali na svoj plen. Vsak trop volkov živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km2 (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica naravnega prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je ob tem dodal: »V javnosti so se večkrat pojavile nepreverjene informacije, da smo volkove na Gorenjskem naselili ljudje in celo, da volkovi prihajajo iz živalskega vrta. Zavod za gozdove Slovenije še nikoli ni ali odlovil volkov za preselitev ali jih izpuščal v naravo. Rezultati genetskih analiz jasno kažejo, od kod izhajajo posamezni volkovi.« 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-968 Wed, 13 Dec 2023 14:26:00 +0100 Z droni posejali težko dostopne terene na pogorelem Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=968&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c04385c8d6b68ffbbde2fa830a6c423e Obnova gozdov na strmih in težko dostopnih terenih na pogorelem Krasu je zahtevna in večinoma prepuščena naravi. Eden od novejših in inovativnih načinov premagovanja takšnih terenov je sejanje z brezpilotnimi letalniki oziroma droni, ki lahko pomagajo ponovno ustvariti gozd. Novo metodo obnove gozda so danes predstavili javnosti.  Zavod za gozdove Slovenije se pri obnovi gozdov, poškodovanih v požarih, kot je lanskoletni na goriškem Krasu, srečuje z vrsto izzivov. Te je težko premagovati predvsem zaradi kompleksnih razmer na degradiranih opožarjenih gozdnih rastiščih. 
Že pred pripravo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras, so v Zavodu za gozdove povabili k sodelovanju vrsto organizacij, tudi iz znanstveno raziskovalne sfere. Skupaj z njimi so iskali nove rešitve na področju obnove gozdov. Med sodelujočimi je tudi Projekt O2 iz Hrvaške, ki se ukvarja s sejanjem semenskih kroglic z droni. S to tehnologijo dosegajo tudi težje dostopne terene, na katerih ostali načini obnove gozda niso mogoči. 

S pomočjo donatorja Telemach Slovenija, ki je priskočil na pomoč pri financiranju novega načina obnove gozdov, so to novo metodo danes predstavili, a zaradi deževnega vremena droni žal niso mogli poleteti. Poleteli in raztrosili kroglice bodo v prihodnjih dneh.

Za izdelavo semenskih kroglic je Zavod za gozdove Slovenije zagotovil ustrezno seme maklena, trokrpega javorja in lipe slovenskih provenienc ter ustrezen, preverjen substrat za izdelavo kroglic. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je na dogodku pojasnil: »S semenskimi kroglicami bomo posejali en hektar pogorelega državnega gozda, kjer bomo vzpostavili tudi ustrezen monitoring, da bi preverili učinek metode v praksi. Tehnologija prihaja v vse pore našega življenja in prav je, da jo lahko uporabimo tudi za take namene.«

Goran Ladišić iz organizacije Projekt O2 je ob predstavitvi sejanja semenskih kroglic z droni dejal: »Počaščeni smo, da sta nas Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije povabila k sodelovanju pri akciji obnove pogorelega Krasa. Akcija je za nas še posebej pomembna, ker je po treh letih našega dela na Hrvaškem to prva akcija, ki jo izvajamo izven naše države. Je tudi naš prvi korak k ozelenitvi čudovite slovenske pokrajine s pomočjo naših brezpilotnih letal, ki uporabljajo inovativne samokalne semenske kroglice. Počaščeni smo tudi za prejeto zaupanje s strani novega partnerja Telemacha Slovenija in komaj čakamo, da bomo skupaj prispevali k ohranjanju narave in ustvarjanju novo pozelenelega okolja. Pripravljeni smo preleteti slovensko nebo in prinesti novo življenje tja, kjer je to najbolj potrebno.«

Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Telemach Slovenija, pa je dejala: »Vračanje družbi je zelo pomemben vidik našega poslovanja, prav tako pa tudi skrb za okolje. V zadnjem obdobju se srečujemo z vremenskimi ekstremi in pri Telemachu vedno pomagamo po najboljših močeh. Tako smo že lani takoj po katastrofalnih požarih na Krasu priskočil na pomoč in med drugim Gasilski zvezi Slovenije podarili najnovejši visokotehnološki brezpilotni letalnik. Danes se obnove poškodovanih območij lotevamo prav z dronom in kar nekako logično je, da smo pri Telemachu ta projekt podprli. Tehnologija združuje ljudi, po drugi strani pa marsikatero stvar tudi poenostavlja. In zelo smo ponosni, da bodo tudi s Telemachovo pomočjo na tem našem prečudovitem Krasu z njeno pomočjo zrasla nova drevesa.«

]]>
Sporocila_javnost
news-966 Wed, 06 Dec 2023 15:38:27 +0100 Izbrani najbolj skrbni lastniki gozdov 2023 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=966&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c8eccccf853f45c84dff73e2243f2b16 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, letos že petindvajsetič. Na slovesni podelitvi priznanj so govorci izpostavili predvsem pomen nege mladega gozda za oblikovanje odpornih in trajnostnih gozdov ter dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. V vsaki od 14 območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2023 po območnih enotah ZGS so:
•    Slavko Šorli, OE Tolmin;
•    Janez Kramar, OE Bled;
•    Tomaž Smrtnik, OE Kranj;
•    Ladislav Renko, OE Ljubljana;
•    Miro Udovič, OE Postojna;
•    Aleš Bambič, OE Kočevje;
•    Ivan Tonkovič, OE Novo mesto;
•    Zdenko Pivec, OE Brežice;
•    Peter Žuraj, OE Celje;
•    Marko Jeraj, OE Nazarje;
•    Alojz Potočnik, OE Slovenj Gradec;
•    Vladimir Borka, OE Maribor;
•    Janez Ferencek, OE Murska Sobota;
•    Agrarna skupnost Štorje, OE Sežana.

Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je potekala na Gradu Sevnica, zbrane pa so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in župan gostujoče Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Nagrajence je prvič pozdravila tudi gozdarska kraljica Andreja Vidmar. 

Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, se je na podelitvi priznanj zahvalil najbolj skrbnim lastnikom gozdov za njihov prispevek k ohranjanju slovenskih gozdov in dodal: »Družba gre v smeri digitalizacije in tudi gozdarstvo na široko odpira vrata novim tehnologijam. Te bodo omogočale učinkovito spremljanje obsega škode, načrtovanje obnovitvenih ukrepov in nudenje potrebne pomoči lastnikom gozdov pri upravljanju s svojim gozdom. Kljub vsem novitetam pa bo ostal nepogrešljiv pristen stik med revirnimi gozdarji in lastniki gozdov, kjer se pokaže moč sodelovanja in skupnih prizadevanj. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli obnoviti naše gozdove in jih pripraviti na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost.«
 

]]>
Sporocila_javnost
news-967 Tue, 05 Dec 2023 15:30:00 +0100 Razgrnitve osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot za obdobji 2022 - 2031 in 2023 – 2032 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=967&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0fe90281f93da10e6af334daf8be0a77 V novembru 2023 je Vlada RS izdala odlok o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij za ureditveno obdobje 2021–2030. Z njegovo objavo v uradnem listu Republike Slovenije se je zaključil postopek obnove desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij, ki ga je v letih od 2020 do 2023 vodil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS).

Na podlagi sprejetja odloka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo z izdajami sklepov o javni razgrnitvi osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot za obdobji 2022 - 2031 in 2023 – 2032. V mesecu decembru bo tako razgrnjenih 47 načrtov. Sklepi so objavljeni na portalu javnih objav GOV-si.

Osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se javno razgrne za 14 dni v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije. Kraj in obdobje javne razgrnitve sta določena v sklepu. V času javne razgrnitve bo v istih prostorih, kot javna razgrnitev, organizirana javna obravnava. Čas javne obravnave bo objavljen naknadno na kraju javne razgrnitve, na oglasnih deskah občin ter na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Predloge in pripombe na osnutek lahko lastniki gozdov ter vsi ostali zainteresirani posamezniki in organizacije podajo med javno razgrnitvijo ali na javni obravnavi, in sicer:

  • ustno na javni obravnavi,
  • kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na kraju javne razgrnitve,
  • po običajni ali elektronski pošti (glej spodnji seznam) na naslov pristojne Območne enote:

GGO

Kontaktna oseba

E-mail

Tolmin

Janez Pagon

janez.pagon@zgs.si

Bled

Andrej Gartner

andrej.gartner@zgs.si

Kranj

Vanja Primožič

vanja.primozic@zgs.si

Ljubljana

Andrej Jeklar

andrej.jeklar@zgs.si

Postojna

Peter Krma

peter.krma@zgs.si

Kočevje

Tomaž Devjak

tomaz.devjak@zgs.si

Novo mesto

Andrej Kotnik

drejc.kotnik@zgs.si

Brežice

Gregor Bogovič

gregor.bogovic@zgs.si

Celje

Matej Tajnikar

matej.tajnikar@zgs.si

Nazarje

Vid Preložnik

vid.preloznik@zgs.si

Slovenj Gradec

Ljudmila Medved

ljudmila.medved@zgs.si

Maribor

Mateja Cojzer

mateja.cojzer@zgs.si

Murska Sobota

Štefan Kovač ml.

stef.kovac@zgs.si

Sežana

Matej Reščič

matej.rescic@zgs.si

]]>
Sporocila_javnost
news-964 Fri, 24 Nov 2023 13:26:56 +0100 Na Krasu sadilo več kot 700 prostovoljcev index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=964&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=159d2b0f5ba7aad676105a0802fc594a Več kot 700 prostovoljcev je danes sadilo sadike toploljubnih listavcev in s tem pomagalo ozeleniti območja Krasa, ki jih je lanski julijski požar najbolj prizadel. Akcije obnove potekajo na skrbno izbranih območjih, kjer je prišlo do popolnega uničenja vegetacije in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. S predhodnimi akcijami, ki so potekale med lanskim novembrom in letošnjim marcem, ko je najprimernejši čas za sajenje na Krasu, je bilo ob pomoči prostovoljcev posajenih okrog 20.000 sadik gozdnega drevja na 15 hektarjih površin ter posejanih 1,2 tone semena na 127 hektarjih.

Tudi letošnjo jesen so za krampe in delo že prijeli številni zaposleni različnih podjetij in dijaki srednjih šol, danes pa se je na Cerju zbralo več kot 700 prostovoljcev. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije bodo prostovoljci danes in jutri posadili okrog 16.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so puhasti hrast, črnika, trokrpi javor in koprivovec, ter 800 kilogramov želoda različnih vrst hrastov. S tem bodo pomagali obnoviti gozd na skupno 16 hektarih najbolj prizadetih območij. Skupno je letos predvideno, da se na Krasu posadi 50.000 sadik in okoli 7 ton želoda; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Prostovoljci so se zbrali pri Pomniku miru na Cerju, kjer sta zbrane najprej nagovorila župana prizadetih občin. Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Zelo sem vesel, da Slovenija diha z našim ogroženim in v požaru močno prizadetim Krasom, da je osveščenost ljudi tako zelo visoka, saj se interes za sajenje ne zmanjšuje. Nasprotno, vse več ljudi in podjetij v tem projektu vidi svetlo upanje, kako lahko prav vsak posameznik pripomore k temu, da se ta čudovita in krhka kraška krajina okrepi in ozeleni. Morda k temu še dodatno botruje izjemno strokovno vodenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki ostaja ključen partner v izvajanju strategije za obnovo pogorelega Krasa. Lepo je doživeti ta klic prostovoljstva, kjer se srečajo različne generacije, še posebej v tem primeru okoljske akcije, ki bo svojo sporočilnost nosila tudi v prihodnosti – z in za prihodnje generacije.«

V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil namestnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec, ki je poudaril, da je obnova najbolj prizadetih območij gozda nujna, da se zagotovi načrtna ozelenitev gozdnih površin, prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije si prizadeva za obnovo in pospešek razvoja naravnega rastja in naravnega okolja na območjih, ki so bila pred požarom pokrita z gozdom, kar predstavlja tretjino v požaru prizadetih površin, preostalo pa bo prepuščeno naravni obnovi. Z vnosom avtohtonih drevesnih vrst bomo pospešili razvoj naravnega gozda, ki bo pomemben gradnik pestre kraške krajine, odporne na pričakovane bodoče naravne ujme in požare.«

Tudi mag. Ariano Durnik, direktorico Javnega zavoda Miren Kras, veseli velik odziv slovenske javnosti, ki kaže pripadnost temu prostoru, ki je dolgoročno zanimiv tudi z vidika turizma. »Skupaj obnavljamo naravo, preko gozdov prispevamo k blaženju negativnih posledic podnebnih sprememb in hkrati ponovno vzpostavljamo zeleno kuliso takoimenovanih outdoor turističnih produktov, kolesarjenja, pohodništva, jamarstva, konjeništva, ki so prav na Krasu temelj turistične ponudbe. S pomočjo donacij slovenske javnosti, podjetij, društev in posameznikov nastaja tudi nov izobraževalno-pohodniški produkt Zeleno srce Krasa, ki bo na ozemlju sedmih, v požaru prizadetih občin (4 na slovenski in 3 na italijanski strani) zaživel v začetku leta 2025 kot eden pomembnejših čezmejnih projektov Evropske prestolnice kulture.«

Akcija obnove gozda bo potekala tudi jutri, ko organizatorji pričakujejo več kot 600 prostovoljcev, kar pomeni, da bo ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 1300 prostovoljcev.

Priložnost smo izkoristili tudi za edukacijo o novi operativnih e-storitvah na področju gozdarstva in za predstavitev projekta eGozdarstvo. Lastniki gozdov in obisovalci lahko pridobijo več informacij na spletnih straneh ZGS.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-960 Thu, 26 Oct 2023 13:20:00 +0200 Odsvetujemo zadrževanje v gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=960&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9a6afe1f30e5bdc42779c208661e39ae Močni vetrovi in nalivi, ki so napovedani za danes ponoči in jutri dopoldan, lahko v večjem delu države povzročijo vetrolome v gozdovih. Zato velja opozorilo, da se ne zadržujemo v gozdovih ali ob gozdnem robu, kjer bi veter lahko podiral drevesa.  Zaradi poletnih vetrolomov in poplav so lahko gozdni sestoji v velikem delu Slovenije manj stabilni. Razrahljana tla drevesom ne nudijo trdne opore, prav tako je v gozdovih še veliko obviselih dreves po prejšnjih neurjih. Zato Zavod za gozdove Slovenije opozarja, naj se v prihodnjih dneh, ko velja rdeče opozorilo Agencije RS za okolje, izvajalci del v gozdovih, lastniki gozdov in obiskovalci ne zadržujejo v gozdovih ali ob gozdnem robu. 

Če bo prišlo do vetrolomov, se lahko lastniki gozdov za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Delavci morajo za varno delo imeti osebno zaščitno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne sme manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša  navodila za varno delu v gozdu so objavljene tudi na spletni strani ZGS: Za lastnike gozdov (zgs.si). Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu MojGozdar

]]>
Sporocila_javnost
news-959 Thu, 26 Oct 2023 13:14:01 +0200 Do znanj o gozdovih tudi prek novih učnih lekcij index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=959&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=922420ec594c80afc9a965b93cd4a5f1 Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z učnim portalom YUNO – tvoja šola pripravil štiri digitalne učne lekcije, ki bodo v pomoč učencem pri usvajanju znanja o gozdovih. Lekcije so brezplačno dostopne na platformi YUNO, v prvem tednu pa si jih je ogledalo več kot 9 tisoč spletnih uporabnikov. V okviru posebnega Raziskovalnega tedna: Odkrijmo skrivnosti Gozdov Slovenije! smo predstavili štiri predposnete YUNO učne lekcije. Vsaka izmed njih je sestavljena iz video razlage predavatelja z didaktično predlogo, zapiska vaj, ki ga je možno natisniti, in rešitev. Učne lekcije Uvod v gozdove, Gozdni ekosistem, Življenje v gozdovih in Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije predstavljajo prvo digitalizirano obliko učnih vsebin s področja. Gre za katalogizirano zbirko izredno pomembnih in razgibanih vsebin o gozdu in njegovem ekosistemu ter gozdovih v Sloveniji, s katerimi izobražujemo, informiramo in ozaveščamo osnovnošolce širom Slovenije ter tako skrbimo za dvig ozaveščenosti in družbene odgovornosti med osnovnošolci, mladimi in njihovimi družinami ter splošno javnostjo.
 
Učne vsebine so bile pripravljene v sodelovanju z učnim portalom YUNO – tvoja šola, učne lekcije pa so v celoti pripravljene po YUNO učni metodi. Vsaka izmed učnih lekcij vključuje:
●    11 minut dolgo video razlago predavatelja,
●    zapisek, ki ga učenci lahko natisnejo, dopolnijo, popišejo ali porišejo, ter
●    vaje in rešitve, s katerimi utrdijo svoje usvojeno znanje.

»Gradiva so zanimiva in verjamemo, da bodo v pomoč učencem pri usvajanju znanja in učiteljem pri obravnavi učne snovi o gozdovih. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato je prav, da že otroke učimo o pomenu gozdov, njegovih funkcijah in predvsem o ohranjanju narave,« je dejal direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev.

Pri pripravi gradiv so sodelovali strokovni sodelavci ekipe portala YUNO in Zavoda za gozdove Slovenije. Gradiva so pripravljena tudi z dodatnim uvidom za učence s posebnimi potrebami (dislektična pisava, odkrenljiva pozornost, grafomotorične specifičnosti …). Projekt digitalizacije učnih vsebin Gozdovi Slovenije je sofinanciran s strani Zavoda za gozdove Slovenije in projekta LIFE-IP NATURA.SI.

Učne lekcije so dostopne na tej povezavi: Gozdovi Slovenije (yuno.si)

]]>
Sporocila_javnost
news-957 Mon, 02 Oct 2023 16:30:47 +0200 Oktober – mesec požarne varnosti: Požar v naravi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=957&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6d09894a7c76cc3854a777b1d91cbd47 Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi. Lansko poletje nas je spomnilo, kako uničujoči so lahko požari v naravi. Požar na Krasu je bil močan opomin, da moramo svoje napore še bolj osredotočiti na preprečevanje požarov v naravnem okolju.

Požari v naravi so pogosto posledica človeške nepazljivosti ali neprevidnosti pri uporabi odprtega ognja. Zato smo pripravili različne aktivnosti, usmerjene v ozaveščanje in usposabljanje širše javnosti o pomenu preprečevanja požarov v naravi ter pravilnem ravnanju ob požaru in po njem. Napotki so prilagojeni tudi za osebe z okvaro vida in natisnjeni v prilagojeni pisavi.

V gradivu najdete informacije o vzrokih za nastanek požara v naravi, preventivne napotke za varno kurjenje na prostem, usmeritve za ravnanje ob evakuaciji in po njej ter druge koristne nasvete. Spodaj izpostavljamo nekaj osnovnih napotkov:

  • pri kurjenju v naravi kurišče obdajte z negorljivim materialom, kurjenje vedno nadzoruje polnoletna oseba, pripravite opremo, naprave in sredstva za gašenje začetnega požara, po končanem kurjenju ogenj popolnima pogasite (uporabite lahko zemljo, vedro z vodo, cev za zalivanje,  gasilnik in podobno);
  • da ne bi prišlo do požara v naravi poskrbite za urejeno okolico doma, ne odmetavajte cigaretnih ogorkov, po gozdu in suhi travi se ne vozite z motorji, štirikolesniki in avtomobili, v suhih in vetrovnih dneh ne kurite;
  • upoštevajte razglase velike ali zelo velike požarne ogroženosti;
  • če je požar v naravi v bližini vašega doma in je v zraku dim, zaprite okna in vrata ter zatesnite odprtine ter iz okolice stavbe umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj;
  • če je odrejen zaščitni ukrep evakuacija, upoštevajte navodila pristojnih služb, s seboj vzemite nujne stvari, ki ste jih pripravili za primer nesreče;
  • ob vrnitvi na dom preglejte stanje stavbe, opazujte dogajanje v okolici in bodite pozorni na morebitne nove izbruhe požara;
  • priporočamo, da invalidi sporočite pristojnim službam in sosedom, da boste ob požaru v naravi in ob evakuaciji potrebovali pomoč ter se dogovorite, na kakšen način vam lahko pomagajo.

Aktivnosti v mesecu oktobru

Da bi dosegli čim širšo javnost, smo v Upravi za zaščito in reševanje pripravili raznovrstna promocijska gradiva, vključno s televizijskimi oglasi z znakovnim jezikom, radijskimi oglasi, spletnimi oglasi ter oglasi za avtobusom, predvideni pa so tudi posveti za lokalne skupnosti in strokovno javnost. Gasilska zveza Slovenije se bo osredotočila na širjenje informacij o preventivnih ukrepih ter organizirali dneve odprtih vrat in predstavitve za šole in vrtce. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev bo organiziralo dneve odprtih vrat v poklicnih gasilskih enotah, svoje dejavnosti pa bodo predstavili tudi na posvetih za občane. V strokovnih krogih in med svojimi člani pa bo širilo zavedanje o požarih v naravi tudi Slovensko združenje za požarno varstvo. Zavod za gozdove Slovenije bo med drugim ozaveščal in svetoval obiskovalcem jesenskega kmetijskega obrtnega sejma v Komendi.

Zdaj je čas, da se vsi skupaj zavzamemo za varno naravo in preprečimo škodo zaradi požarov v naravi.

Več o projektu si lahko preberete na spletnih straneh sodelujočih organizacij.

]]>
Sporocila_javnost
news-953 Mon, 11 Sep 2023 13:42:18 +0200 Skupaj za rise s Hudo risinjo, Pogumnim Maksom in novim dokumentarnim filmom index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=953&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=344bd122d67d8d282d8f89c9468af96e V ljubljanskem Kinodvoru so danes premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck. Risom v Sloveniji in Hrvaški grozi ponovno izumrtje. Njihova največja grožnja je parjenje v sorodstvu, zato so v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 risov, ki bodo osvežili kri in populaciji pomagali preživeti. Projekt je združil strokovnjake, raziskovalce, naravovarstvenike in lovce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Poleg doselitev se mednarodna ekipa ukvarja tudi s spremljanjem risov, preprečevanjem nezakonitega lova in sprejemanjem te velike zveri med lokalnimi prebivalci. V številne aktivnosti so vključeni tudi lovci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške. Podobno kot leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v slovenske gozdove, imajo tudi v tem projektu ključno, aktivno vlogo. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.

Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma, Timotej Vrtnik in Gregor Šubic. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko so v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.

Povezava do napovednika za film Skupaj za rise https://youtu.be/0wvsDALy8Hg

V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo. Posneli so tudi dva dokumentarna filma, Risova pot (2018) in Skupaj za rise (2023) ter v sodelovanju s priznanima slovenskima avtorjema, Deso Muck in Boštjanom Gorencem – Pižamo, strokovno podprli izdajo dveh otroških knjig o risih. 

»Besedilo je nastalo na povabilo ekipe LIFE Lynx in s hudomušnimi ilustracijami Jake Vukotiča izšlo pri Založbi MIŠ. Prvenstveno je knjiga namenjena bralkam in bralcem prve triade, malce mlajšim pa jo lahko berete starši,« je povedal avtor knjige Huda risinja, Boštjan Gorenc – Pižama. Pogumni Maks avtorice Dese Muck je sicer namenjen otrokom druge triade osnovne šole, toda pritegne tudi starejše bralce, saj zgodbe v knjigi temeljijo na resničnih risih in njihovih prigodah.
Na koncu predstavitve je Pižama še hudomušno dodal: »Upam, da bo Huda risinja priskakljala na čim več knjižnih polic in se boste z njo smukali po gozdnih stečinah,« Desa pa je po motivu pesmice v knjigi, le-to pospremila takole:

»Bila je huda risinja,
v svet je šla kar sama,
    vse kar doživela je,    
napisal je Pižama …«

Več informacij o projektu je objavljenih na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

Povezava na film - Risova pot 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-950 Mon, 28 Aug 2023 10:32:59 +0200 Gozdarski dan na AGRI postregel z zanimivimi dogodki index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=950&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=08ccab09d9bd536b93ec50e60534e449 Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki je tokrat potekalo že 23. Tudi letos je bil najhitrejši in najspretnejši Tadej Rupnik iz Območne enote Tolmin, ekipa Tolmina pa je slavila tudi v ekipni razvrstitvi. Nedelja je na sejmu rezervirana za t. i. gozdarski dan, ko je potekalo še več povezanih dogodkov, kot sta okrogla miza in izbor prve Gozdarske kraljice Slovenije.  Zavod za gozdove Slovenije s partnerji tradicionalno organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. 

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 42 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno. 

Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj natančen Tadej Rupnik iz Območne enote ZGS Tolmin, drugo mesto je pripadlo Mihaelu Brlecu iz Območne enote ZGS Ljubljana, tretje mesto pa je zasedel Andrej Lumbar iz Območne enote ZGS Postojna

Ekipno je slavila ekipa iz Območne enote ZGS Tolmin, ki so jo sestavljali Tadej Rupnik, Marko Žgavec in Martin Menard. Drugo mesto je osvojila ekipa Območne enote ZGS Postojna, v sestavi Žiga Kolar, Andrej Lumbar in Miha Kržič, tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote ZGS Ljubljana, ki so jo sestavljali: Uroš Šuštar, Nejc Močnik in Mihael Brlec. Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali številni pokrovitelji.

Zbrane so pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad nagovorili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in državni sekretar, pristojen za gozdarstvo in lovstvo dr. Darij Krajčič, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru poudaril, da so tekmovalci ambasadorji varnega dela z motorno žago in se jim zahvalil za prispevek, ki ga opravljajo v gozdovih, ki so jih letošnje vremenske ujme zelo poškodovale. »Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let na raznih sejmih prikazuje, kako naj poteka delo v gozdu. V prihodnje pa načrtujemo še dodatna izobraževanja o varnem delu v gozdu. S tem lahko pripomoremo k opolnomočenju lastnikov gozdov, da se opremljeni z novim znanjem sami podajo v gozdove ali pa sprevidijo, da je mogoče bolje, če to res nevarno delo prepustijo bolje usposobljenim in opremljenim. Varnost mora biti vsekakor na prvem mestu. Statistika nesreč v gozdovih je letos žal zelo zgovorna.«

V okviru gozdarskega dneva je v sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije potekala tudi okrogla miza z naslovom Gozdovi so naš skupen prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo? Sodelujoči so izpostavili predvsem vožnjo in parkiranje v gozdovih ter nabiralništvo, opozorili pa so tudi na nujnost spoštovanja zapor cest zaradi sanacijskih del v gozdovih. Te so postavljene z razlogom in so ključne za zagotavljanje varnosti obiskovalcev gozdov. V nadaljevanju dneva je sledilo kronanje prve Gozdarske kraljice Slovenije – to je postala Andreja Vidmar iz Podplešivice –, ki jo je organiziralo podjetje Pišek vitli Krpan v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. 

Zavod za gozdove Slovenije se sicer na sejmu AGRA predstavlja v gozdarski brunarici, kjer lahko obiskovalci sejma AGRA spoznajo, katere so drevesne vrste prihodnosti v luči podnebnih sprememb. Gozdarke in gozdarji so na voljo za vprašanja, z aktivnostmi gozdne pedagogike pa bo obisk zanimiv tudi za šolsko in predšolsko mladino. Od ponedeljka do srede pa potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-948 Wed, 23 Aug 2023 12:35:20 +0200 Poškodovanih za več kot 1500 km gozdnih cest index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=948&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b1c6f454abd255ec78f1907b2433ab0b Po prvih ocenah je po avgustovskem obilnem deževju in julijskem vetrolomu poškodovanih več kot 1500 km gozdih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. To onemogoča gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov. Škodo v gozdovih in na gozdnih cestah po uradni dolžnosti popisuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih in na gozdnih cestah.   Za razliko od julijskega vetroloma so obilne padavine v začetku avgusta 2023 večje poškodbe povzročile na gozdnih prometnicah kot na gozdnih sestojih. Največ poškodb je v severnem delu Slovenije v porečjih rek Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore in Mure. Po prvih ocenah je poškodovanih več kot 1500 km gozdnih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. Te gozdne ceste odpirajo postopoma in trenutno onemogočajo gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov oziroma 150.000 ha. Približno 1/3 teh gozdnih cest odpira dostop tudi do posameznih kmetij, zaselkov in turističnih objektov predvsem na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Gorenjske. Glavne poškodbe na gozdnih cestah so zaradi rekordnih padavin predvsem naplavine, plazovi in usadi, poškodovani so mostovi, podporni zidovi in prepusti. Še vedno je več gozdnih cest neprevoznih tudi na območjih julijskih vetrolomov. 

Takšne škode na gozdnih cestah v zgodovini Republike Slovenije še ni bilo. Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah znaša okoli 50 milijonov EUR. Skrb je, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo poškodovanih predelov gozdov podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo v gozdovih.  

Lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog

Popis škode v gozdovih izvaja ZGS po uradni dolžnosti, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih. Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda. Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je ZGS že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove ter o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.

Tudi škodo na gozdnih cestah ocenjuje ZGS po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-945 Wed, 26 Jul 2023 15:09:06 +0200 V neurjih poškodovanega za desetino letnega poseka dreves index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=945&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3e30f28aeaca276ebe78f81d32ed4a39 Narava še naprej kaže svojo moč, zato Zavod za gozdove Slovenije vsakodnevno spremlja dogajanje in ocenjuje poškodovanost gozdov, ki jo v neurjih povzroča predvsem močan veter. Skupno je po prvih ocenah v julijskih vetrolomih poškodovanih dobrih 540.000 m3 dreves, kar predstavlja desetino siceršnjega letnega poseka dreves. Zavod za gozdove Slovenije je tudi že pristopil k ocenjevanju škode v gozdovih ter pripravi sanacijskega načrta. Poškodbe v gozdovih so nastale predvsem zaradi močnih vetrov in v kombinaciji z namočenostjo tal v 13 od skupno 14 gozdnogospodarskih območij (GGO). Edino gozdov Kraškega GGO, kjer je lani pustošil požar, letošnja neurja niso prizadela. Najbolj so poškodovani gozdovi GGO Bled (171.000 m3 lesne mase), GGO Slovenj Gradec (121.000 m3 lesne mase), GGO Maribor (60.000 m3 lesne mase),  GGO Tolmin (53.000 m3 lesne mase) in GGO Murska Sobota (25.000 m3 lesne mase), kjer je podiralo posamezno, v šopih in skupinah in tudi cele sestoje. Medtem ko je v GGO Novo mesto (31.000 m3 lesne mase), GGO Kranj (30.000 m3 lesne mase),  GGO Nazarje (19.000 m3 lesne mase), GGO Celje (10.000 m3 lesne mase), GGO Kočevje (8.000 m3 lesne mase) in v drugih manj poškodovanih GGO podiralo posamezna drevesa ob gozdnih robovih in infrastrukturah ali v šopih in skupinah. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.

Skupna do zdaj znana ocena poškodovanosti gozdov je dobrih 540.000 m3 lesne mase. Če temu prištejemo še za posek označena zaradi podlubnikov napadena drevesa, je v slovenskih gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon m3 lesne mase, kar predstavlja petino letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih. 

V nekaterih gozdovih sanacija že poteka, zato bo Zavod za gozdove Slovenije zaradi nevarnih razmer ali zagotavljanja nemotene sanacije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnosti začasno zaprl nekatere gozdne ceste. Obiskovalci gozdov naj zato v času izvajanja del ne obiskujejo poškodovanih delov gozdov in upoštevajo zapore cest.

Lastniki gozdov, ki jim je vetrolom poškodoval drevje v gozdovih, se lahko za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Delavci morajo za varno delo imeti osebno varovalno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne smejo manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša  navodila za varno delu v gozdu so objavljena tudi na spletni strani ZGS. Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu MojGozdar

]]>
Sporocila_javnost
news-943 Thu, 20 Jul 2023 15:05:32 +0200 Neurje najbolj prizadelo gozdove na Gorenjskem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=943&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=be5107e3cc57a5e934dabb718942dcae Tudi včerajšnje neurje, ki je prizadelo predvsem severni in severnovzhodni del Slovenije, je za seboj pustilo razdejanje v gozdovih. Po prvih ocenah je podrtih in poškodovanih dodatnih 100.000 m3 lesne mase. Škoda v gozdovih zaradi vetroloma v tem in preteklem tednu po prvih ocenah znaša že več kot 450.000 m3.  Včeraj je vetrolom najbolj lomil in podiral drevesa na območju gozdnogospodarskega območja Bled, in sicer v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je ocenjeno za več kot 60.000 m3 podrtih dreves. Podirali so se celotni sestoji, zaradi obsežnosti so tako še vedno neprevozne posamezne ceste. Poleg tega so prizadeta še gozdnogospodarska območja Tolmin, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, kjer so podrta posamezna drevesa ob robovih in infrastrukturah, ponekod je podiralo v šopih. Včerajšnja škoda v gozdovih po Sloveniji je tako ocenjena na 100.000 m3 lesne mase. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.

Zavod za gozdove Slovenije je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo in si določil prioritete:
•    Glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov pri sanaciji nastale škode je zagotavljanje  varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov. 
•    Prvi ukrep ob začetku sanacijskih del po vetrolomu je odstranitev podrtega drevja z  javnih in gozdnih cest. Prednost imajo tiste, ki omogočajo dostop do kmetij in zaselkov ali zagotavljajo dostop do pomembne javne infrastrukture.
•    Hitra in pravočasna sanitarna sečnja se mora prednostno začeti na območjih, kjer prevladuje smrekov gozd, da se prepreči še večja namnožitev podlubnikov in posledično za lastnike gozdov še večja gospodarska škoda.
•    Posebna pozornost se mora posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve vode ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.
•    Vse podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo lahko lastniki pridobijo pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih, ki najboljše poznajo razmere in jim individualno svetujejo ob izdaji odločb ob odobritvi poseka dreves. 

Vremenske razmere so še vedno zelo nepredvidljive, zato naj se lastniki pregledovanja svojih gozdov in kasneje sanacije lotijo po umiritvi razmer. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to primerno opremljeni in usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce. 

Še vedno velja tudi opozorilo, naj rekreativci ne zahajajo v poškodovane gozdove. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-942 Wed, 19 Jul 2023 14:42:45 +0200 V gozdovih več kot 350.000 m3 podrtega drevja  index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=942&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fb34426090d64052563e61012da18ed8 Narava to poletje kaže svojo moč z vetrolomi, ki so tudi v minuli noči povzročali škodo v gozdovih. Po prvih ocenah je podrtega 50.000 m3 drevja, največ škode je nastalo v jugovzhodnem delu Slovenije. Po natančnejši oceni je bilo v minulem tednu podrtega in poškodovanega več kot 300.000 m3 drevja.  Neurje z vetrom je v minuli noči škodo v gozdovih povzročalo predvsem v višje ležečih predelih jugovzhodne Slovenije (Rog), ob jarkih, sestojnih robovih, grebenih ter infrastrukturi. Nastajali so lokalno močnejše vrtinci, ki so povzročili koncentrirane poškodbe (npr. na Topolšici). V ostalih delih države so poškodovana posamezna drevesa ob robovih gozda in infrastruktura, tako da so bile ponekod ceste neprevozne zaradi padlega drevja. Različne službe se trudijo, da čim prej vzpostavijo tudi prevoznost gozdnih cest. Po prvih ocenah je poškodovanih okoli 50.000 m3 drevja. 

Znani pa so tudi natančnejši podatki o škodi, ki je nastala 12. in 13. julija. Takrat so bila najbolj prizadeta gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Bled, Maribor, Tolmin, Murska Sobota ter Kranj. Po natančnejših ocenah, ki so jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih več kot 300.000 m3 drevja. Podiralo je posamezno, ob robovih in infrastrukturah, ter v šopih in sestojno. 15 odstotkov celotne ocenjene količine poškodovane lesne mase je nastalo v državnih gozdovih.

Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. Ker so poškodovane smreke zelo primerne za še večjo namnožitev podlubnikov, priporočamo, da lastniki gozdov čim prej začnejo sanacijo poškodovanih gozdov na območjih, kjer prevladuje smreka. Ob tem velja opozorilo, da se je del v gozdu vedno treba lotiti previdno in primerno opremljen. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce.

Še vedno velja tudi opozorilo vsem obiskovalcem gozdov, naj se ne gibajo v poškodovanih gozdovih, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves. 
Varnost je na prvem mestu, zato: "Previdno v gozdu!"  

]]>
Sporocila_javnost
news-941 Thu, 13 Jul 2023 15:23:29 +0200 Neurje povzročilo škodo tudi v gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=941&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8cfe8c545127ae48d4a119148c2f5e19 Neurje, ki je danes pustošilo v velikem delu Slovenije, je povzročilo škodo tudi v gozdovih. Po grobih ocenah in hitrem pregledu stanja je današnja ujma podrla približno 150.000 m3 drevja, natančnejši podatki pa bodo znani v prihodnjih dneh. Po trenutno zbranih podatkih je največ škode v gozdovih nastalo v severni in vzhodni Sloveniji. Gre predvsem za podrta drevesa v šopih in pasovih predvsem na ravninskem območju ob reki Dravi, Muri, Apaškem polju. Na pobočjih in v višjih predelih pa so večje količine podrtega lesa zabeležili na pobočjih Pohorja, Kozjaka, Bohinja, na Jelovici, Bovškem (Polovnik), območju Jezerskega, Kokre, Preddvora, pogorja Krvavca, okolica Tržiča, okolica Kranja, Šenčurja in Cerkelj na Gorenjskem. Zaradi podrtega drevja je na teh območjih neprevoznih kar nekaj gozdnih cest, ki pa jih bodo pristojne službe skušale v najkrajšem času usposobiti za promet. Predvsem se bo skušalo prevoznost čim prej vzpostaviti na cestah, ki povezujejo kmetije. 

Zaposleni ZGS bodo v najkrajšem času pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa za posek, obvestili lastnike gozdov ter jim podali usmeritve za sanacijo. Ko se bo vreme ustalilo, Zavod za gozdove Slovenije k sodelovanju poziva tudi lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih obvestijo pristojne revirne gozdarje. Ključnega pomena je, da se najprej pregledajo poškodovani gozdovi na območjih, kjer prevladuje smreka, da se prepreči razvoja podlubnikov in s tem dodatna škoda.

Del v gozdu se je vedno treba lotiti previdno in primerno opremljeni. Vendar pa je posek prelomljenih in prevrnjenih po ujmah poškodovanih dreves izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem jih pozivamo, naj najamejo usposobljene gozdne delavce.

Opozorilo velja tudi vsem obiskovalcem gozdov, da se ne gibajo v poškodovanih gozdovih do zaključka sanacije, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves. 
Varnost je na prvem mestu, zato vsem svetujemo veliko previdnost. 

]]>
Sporocila_javnost
news-940 Wed, 12 Jul 2023 14:18:41 +0200 Z gozdarskim nadzorom do primernejšega obnašanja v gozdu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=940&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4674e6f686431c1869ba2b3484b49ab4 Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Inšpekcijo za gozdarstvo letos začel intenzivneje izvajati gozdarski nadzor. Glavni namen je ozaveščanje ljudi o pravilih ravnanja v gozdu ter opozarjanje obiskovalcev gozda na primerno obnašanje. Slovenija se ponaša s prostim dostopom v gozdove, kjer je veliko možnosti za sprostitev, rekreacijo in druge dejavnosti. Kljub temu pa morajo obiskovalci v gozdu upoštevati določene omejitve in poskrbeti, da gozd po obisku zapustijo s čim manj vpliva. Pravila obnašanja so podrobno predstavljena v gozdnem bontonu Skrbno z gozdom!, a jih obiskovalci v določenih primerih ne poznajo ali ne spoštujejo.

Zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije tako obiskovalce gozdov informirajo o pravilih obnašanja v gozdu. Obveščajo jih osebno s pogovorom, z deljenjem letakov na temo gozdarskega nadzora in informativnimi obvestili o pravilih vožnje v naravnem okolju. Izpostavljajo predvsem odgovorno in zmerno nabiranje gozdnih sadežev ter vožnjo in parkiranje v naravnem okolju. Obiskovalce gozda obveščajo o tem, da se gozdne sadeže nabira v zmernih količinah in na način, da se rastlin ne poškoduje. Vožnja z vozili na motorni pogon je omejena na prometno infrastrukturo (na javne ceste in na nekategorizirane ceste), ki se uporabljajo za javni cestni promet. Pri tem je treba upoštevati predpisane režime uporabe gozdnih cest, ki so jasno označeni s prometnimi znaki. Vozila je v gozdu dovoljeno parkirati na za to označenih mestih ali v petmetrskem pasu izven vozišča. Pri tem je treba paziti na prevoznost gozdnih prometnic in da obiskovalec s svojim obiskom v gozdu ne ovira del v gozdu. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah ali drugih označenih poteh. Zavod za gozdove Slovenije gozdarski nadzor izvaja na podlagi 77.a člena Zakona o gozdovih, prekrškovnega postopka pa ne izvaja.  

V zadnjih treh mesecih, od kar zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije v večjem obsegu izvajajo gozdarski nadzor, so izvedli 891 posameznih gozdarskih nadzorov, pri katerih so zaznali 448 kršitev. Največ kršitev je bilo na področju vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju in pri nepravilnem parkiranju. V 179 primerih so kršitelja osebno seznanili s pravili vožnje v naravi in mu svetovali, kako naj ravna v prihodnje, v določenih primerih pa so o kršitvah obvestili Inšpekcijo za gozdarstvo. Po dosedanjih izkušnjah obiskovalci gozdov večinoma z zanimanjem prisluhnejo zaposlenim Zavoda za gozdove Slovenije in njihovim nasvetom glede spoštovanja gozdnega bontona. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je ob tem dejal: »Gozdovi so edinstven ekosistem, česar se pogosto premalo zavedamo. Škodujemo mu z neprimernim ravnanjem, kot so vožnje po brezpotjih, prekomernim nabiralništvom ali parkiranjem vsepovprek. Zato želimo tudi s pomočjo povečanega gozdarskega nadzora ljudi informirati o pravilih obnašanja v gozdu, kjer smo vendarle samo obiskovalci. Verjamemo, da so ljudje temu naklonjeni in da bo kultura obnašanja v gozdovih v prihodnje vedno boljša.«
 

]]>
Sporocila_javnost
news-936 Thu, 25 May 2023 17:11:34 +0200 Do gozdov prihodnosti tudi s sodobnimi digitalnimi orodji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=936&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=892c16cc480324620bd3050ff7d9bf66 Maribor, 25. maj 2025 – Osrednji dogodek ob Tednu gozdov 2023, ki letos poteka med 22. in 28. majem, je bil v znamenju sprememb, ki jih v gozdarstvo in upravljanje z gozdovi prinaša digitalizacija. Izpostavljen pa je bil tudi pomen bukve za vzpostavitev odpornih pohorskih gozdov, ki bodo lažje kljubovali naravnim ujmam. V Tednu gozdov Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno po vsej Sloveniji organizira vrsto dogodkov, prireditev, razstav, izobraževanj, ki so namenjena različnim generacijam, saj želi spodbuditi razmišljanje o pomenu gozdov in gozdarstva za družbo. Osrednji dogodek je potekal danes na Mariborskem Pohorju, kjer so svoje poglede na gozdove prihodnosti – to je letos glavna tema tedna – strnili mag. Alenka Korenjak z direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, podžupan Mestne občine Maribor dr. Peter Samo Medved, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, dr. Aleš Kadunc, direktor Slovenskih državnih gozdov, in Tea Drevenšek iz Urada za komunalo, promet in prostor, ki je predstavila mestne gozdove in njihov pomen za občane. Predstavili so tudi projekt DIGI gozd, v sklopu katerega je Biotehniška fakulteta UL v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije razvila orodja za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v gozdu. Uporabo aplikacije so na dogodku tudi predstavili.

Sledil je voden ogled razstave »Pohorka – bukovi gozdovi«, ki izpostavlja pomen bukve za to območje, saj so ji v preteklosti rekli tudi kraljica Pohorja, njeno ohranjanje v prostranih gozdovih Pohorja pa bo tudi v prihodnje osnova trajnosti in stabilnosti. Udeleženci so se sprehodili še po energijski poti v bližini in predstavili, kako gozdove prihodnosti vidimo na Mariborskem Pohorju. 

Velik izziv za gozdove prihodnosti je uspešno usklajevanje in sodelovanje z več kot 400.000 zasebnimi lastniki, ki imajo v lasti tri četrtine (3/4) gozdov. Izziv, ki ga je v svojem nagovoru izpostavil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, je namreč vse bolj razdrobljeno lastništvo gozdov. Zaradi dedovanja mnogo novih lastnikov sploh ne ve, kaj z gozdom početi, kako ga negovati, kje sploh so meje njegovega zemljišča. Da bi jih ustrezno opolnomočili, je Slovenija pridobila evropska sredstva za projekt eGozdarstvo, ki je sestavni del naložbe v Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k digitalnemu prehodu. Z eGozdarstvom bo Zavod za gozdove Slovenije nadgradil infrastrukturo in osnovna sredstva, z digitalizacijo in centralizacijo procesov bo povezal deležnike v gozdnem procesu in zagotovil uporabniku prijazne digitalne javne storitve. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo upravnih in strokovnih nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. »Do konca prihodnjega leta načrtujemo vzpostavitev e-pisarn in e-opreme v gozdarstvu, do konca leta 2026 pa postavitev gozdarskega informacijskega sistema in aplikacije e-gozd. Ta bo lastnikom gozdov na enem mestu omogočala vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi ter realizacijo možne izvedbe,« je dodal Danev.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-935 Tue, 23 May 2023 08:06:40 +0200 Začenja se Teden gozdov, letos na temo Gozdovi prihodnosti index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=935&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=03f8b718b7e0570470edafc30e9d59a1 Ljubljana, 22. maj 2023 – Že več kot 50 let se v organizaciji gozdarske stroke v zadnjem tednu maja po vsej Sloveniji zvrstijo številni dogodki, namenjeni različnim generacijam, a s skupnim ciljem – predstaviti pomen gozda in gozdarstva za družbo. Letošnji Teden gozdov poteka na temo Gozdovi prihodnosti, otvoritvena slovesnost pa je potekala danes na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Da bi pomen gozdov in gozdarstva čim bolj približali javnosti, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije v Tednu gozdov za širšo javnost organizirata vrsto dogodkov, predavanj, razstav, pohodov in organiziranih vodenj po gozdnih učnih poteh, ki so predstavljeni na spletni strani Zavoda.

Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Nike Krajnc, je v nagovoru izpostavila številne vloge gozdov ter različnost pričakovanj deležnikov do gozda – od splošne javnosti, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov do gospodarstva in gozdarjev. Danes se svet spreminja hitreje in prilagajanje na spremembe je težko za vse, še posebej pa za gozd, kajti gozd je ekosistem, v katerem se spremembe praviloma dogajajo počasi. Za boljše razumevanje podnebnih sprememb ter vpliva na gozd, družbo in celotno naravo družba potrebuje raziskave, močno gozdarstvo in potrebuje gozdarstvo, ki je sposobno odgovarjati na izzive in vprašanja družbe. Ob zaključku pa je poudarila: »Ljudje potrebujemo gozdove, ampak gozdovi nujno potrebujejo gozdarje. Torej je mogoče tudi čas, da družba spozna, da nujno potrebuje nas, gozdarje.«

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije gozdove prihodnosti vidijo predvsem v luči odpornih gozdov, ki bodo kljubovali podnebnim spremembam, vse pogostejšim naravnim ujmam in napadom škodljivih organizmov. »Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo tako prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. V ospredju bo povečevanje stabilnosti in odpornosti gozdnih sestojev, njihovo mozaično strukturiranje in pravočasno redčenje odraščajočih gozdnih sestojev. Ko govorimo o odpornih gozdovih, imamo v mislih tudi genetsko pestrost  gozdov, avtohtone in rastiščem prilagojene drevesne vrste, mešano drevesno sestavo ter raznomerne sestoje,« je v nagovoru poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.

Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija primer dobre prakse. Gozd opravlja ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter je mnogo več, kot samo obnovljiv vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode, prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje in je obenem pomemben del naravne in kulturne dediščine.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v nagovoru izpostavil pomen tradicije skrbnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v skladu s tradicionalnimi vrednotami in varovanjem biotske raznovrstnosti. »Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Gre za območja izjemnega pomena, zato mora biti spodbujanje naravi prijaznih gozdarskih praks in povečanje varovanja biotske raznovrstnosti eden od ključnih ciljev.« Poudaril je še, da si bodo na Ministrstvu za naravne vire in prostor v skladu s sprejetimi strategijami in v sodelovanju s partnerji tudi v prihodnje prizadevali dodatno zvišati število zavarovanih gozdov. K temu nas zavezuje tudi Operativni program za izvajanje nacionalnega programa za obdobje 2022–2026, ki do leta 2026 predvideva četrtinsko povečanje površin gozdnih rezervatov.

Letos mineva 30 let od sprejema Zakona o gozdovih, ki je bil sprejet 26. maja 1993, v veljavo pa je stopil mesec dni kasneje. To je krovni zakon, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom. Izvajanje tega izjemno pomembnega zakona na državni ravni zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi o tem je spregovoril državni sekretar za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Darij Krajčič, ki je opozoril, da se je v času od sprejema Zakona o gozdovih dojemanje gozdov v najširšem pomenu pomembno spremenilo, prav tako pa sta se posledično spremenili tudi raba gozda in gospodarjenje z njim. »Značilnost današnjega časa so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na gozd in posledično na gozdarstvo. Zahteve družbe so vedno večje, vse več pa je tudi nasprotij v družbi. Stanje gozdov v Sloveniji se je sicer v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Nekatere vrednosti sestojnih parametrov, kot so povprečna lesna zaloga, tekoči letni prirastek in debelinska struktura gozdov, so se približale modelnim vrednostim. V prihodnje bosta zato bolj kot akumulacija v ospredju obnova in nega ustrezno strukturiranih lesnih zalog. Sodobna nega gozda mora upoštevati spreminjajoče se razmere, se prilagajati različnim funkcijam gozda, poleg nege gozda za kakovost pa bosta enakovrednega pomena tudi nega za odpornost oziroma stabilnost in raznovrstnost gozdov.«

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril ključno vlogo gozdov pri doseganju podnebnih ciljev, tako na področju blaženja kot tudi prilagajanja na podnebne spremembe. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja – v zadnjih šestdesetih letih smo zabeležili dvig povprečne temperature zraka za 2,4 °C, kar lahko povzroči spremembe v produktivnosti gozdov in vrstni sestavi, negativno lahko vpliva tudi na količino ponora v gozdovih. Za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 imamo zastavljene jasne potrebe in tudi pogoje, s katerimi bomo s pomočjo trajnostnega upravljanja gozdov zagotovili, da bodo gozdovi prihodnosti zdravi in odporni, ter s tem preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb.

Slovenija se ponaša z izvrstnimi strokovnjaki, ki proučujejo gozdove, les, živalstvo in rastlinstvo, odlično pa je tudi sodelovanje med različnimi institucijami, ki delujejo na tem področju. Pod geslom gozdovi prihodnosti bi tako lahko naslovili tudi izobraževanje ustreznega kadra, podporo raziskavam in proučevanju vpliva sprememb na gozdove. Dr. Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za področje inovacij na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je na otvoritveni slovesnosti izpostavil: »Na ravni Evropske unije se intenzivneje kot kadar koli do zdaj razvija Evropski raziskovalni prostor. Skupne pobude v obliki misij EU, evropskih partnerstev ter povezovanje ekosistemov so začele dobivati jasnejšo podobo. Vzpostavljajo se povezave na nekaterih ključnih področjih, kot na primer zelene vodikove tehnologije, čipi in surovine, omenjajo se materiali ... V Sloveniji moramo v tesnem sodelovanju med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in javnostjo izvesti premislek glede vključevanja v te tokove, ki predstavljajo priložnost in izziv za nas.«

Profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani prof. dr. Klemen Jerina pa je dodal: »Gozdarstvo ponuja in prakticira učinkovite rešitve za omiljevanje globalne krize. Ustrezno ravnanje je vtkano v samo jedro konceptov upravljanja gozdov. Ta znanja pa lahko prenesemo v splošne prakse in razmišljanja le skupaj, ob sodelovanju in zaupanju. Za omiljevanje in izhod iz krize ob vseh okoljskih potrebujemo vrhunsko znanost in šolstvo ter prenos vsebin v prakso na vseh nivojih. Štejejo le dobro ciljana dejanja.«

Po končani otvoritveni slovesnosti so udeleženci nadaljevali z že trinajstim znanstvenim srečanjem GOZD in LES: Gozd prihodnosti. Odprl ga je akademik Mitja Zupančič z uvodnim predavanjem Endemizem v flori Slovenije. Raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva so na srečanju obravnavali probleme prihodnosti in predstavili izhodišča za razumevanje procesov ter ukrepe za prihodnost gozdov in rabe lesa.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-932 Sun, 23 Apr 2023 09:20:43 +0200 Z gozdnimi učnimi potmi vlagamo v znanje o gozdu in naravi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=932&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d703471c6291419a30bf7af9fa7fb192 Od dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo danes, Zavod za gozdove Slovenije tudi letos organizira vodene oglede po 14 gozdnih učnih poteh. Osrednji dogodek je potekal v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, kjer so odprli prenovljeno in z novimi učnimi vsebinami nadgrajeno Gozdno učno pot Rožek. Tudi na Visokem v Poljanski dolini so gozdarji obiskovalce popeljali po obnovljeni poti. Dan Zemlje obeležujemo vse od leta 1970 dalje, ko se je 22. aprila v ZDA na ulice podalo 20 milijonov ljudi, ki so protestirali proti uničevanju in degradaciji okolja. Tema letošnjega dneva Zemlje je Vlagajmo v naš planet!

Zavod za gozdove Slovenije posebno pozornost namenja osveščanju in izobraževanju širše javnosti o pomenu gozda tudi s pomočjo vodenja po gozdnih učnih poteh. So pomemben pripomoček, s katerim Zavod za gozdove Slovenije izvaja popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispeva k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Vodenje po gozdnih učnih poteh, ki ga izvajajo tudi gozdarji, je namenjeno vsem starostnim skupinam, saj vodniki ne podajajo zgolj golih dejstev o gozdu in z njim povezanim življenjem, ampak temelji na interpretativnem predstavljanju narave.

Cilj tovrstnega vodenja je spodbuditi zanimanje obiskovalcev, da bi spoznavali, razumeli in cenili naravo, gozd in življenje v njem. Zato je Zavod za gozdove Slovenije skladno s temo letošnjega dneva Zemlje »Vlagajmo v naš planet!« investiral v spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti, ki je v preizkusni različici že na voljo za uporabo. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah: https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti in https://mapzs.pzs.si/gup.

Na pregledovalniku MaPZS so poleg gozdnih učnih poti dostopne tudi planinske in druge tematske poti, pripravljen pa je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Ljubljanskim urbanističnim zavodom. Izdelavo je z donacijo omogočila tudi Gorenjska banka.

Osrednja prireditev Zavoda za gozdove Slovenije je potekala na Gozdni učni poti Rožek, kjer je zbrane nagovoril direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev. Opozoril je na spregledan pomen gozdnih učnih poti in na njihovo neprecenljivo vrednost, da v obiskovalcih vzbudijo željo po pridobivanju novih informacij in izkušenj. »Vsi se moramo truditi in vlagati v znanje, opolnomočenje različnih generacij o vlogi in pomenu gozda, o naravi, o našem planetu, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo in razumemo. In gozdne učne poti so pomemben instrument za širjenje tega znanja,« je dodal Danev. Pot je bila obnovljena in obogatena z novimi učnimi vsebinami s sredstvi Slovenskih državnih gozdov, kar je podrobneje predstavil direktor sektorja za gozdarstvo Slovenskih državnih gozdov Miha Zupančič. Prisotne je nagovoril tudi župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk.

Organizirano vodenje je sicer ta dan potekalo na 14 gozdnih učnih poteh po vsej Sloveniji, med katerimi je tudi Gozdna učna pot Visoko, ki je speljana po gozdu v zaledju dvorca Visoko v Poljanski dolini. Pot je bila v zadnjem obdobju obnovljena, tudi s sredstvi Gorenjske banke. Ima 11 točk, ki so opremljene z akademskimi karikaturami in bodo na izviren način opozarjale ljudi na okolico. Obiskovalci se lahko po poti sprehodijo tudi brez vodnika, saj do dodatnih poučnih vsebin na posamezni točki dostopajo preko QR kode.  

 

]]>
Sporocila_javnost
news-931 Fri, 07 Apr 2023 13:56:00 +0200 Prvi rezultati akcij obnove gozda na Krasu že vidni index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=931&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=27ef9ab08b1f65bf705ff4835baed62d Zavod za gozdove Slovenije je z aprilom zaključil spomladanske akcije obnov pogorelega gozda na Krasu. Skupaj s prostovoljci je bilo od novembra posajenih 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike ter posejana več kot tona semena toploljubnih listavcev. Na požarišču so že vzklila prva semena in sadike pognale brste.

V devetih akcijah obnove, v katere so bili vključeni prostovoljci, šole, organizacije in podjetja, je sodelovalo več kot 2200 posameznikov. Ti so priskočili na pomoč pri sejanju semena in sajenju 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike, ki so bile kupljene z donacijami iz Fundacije vrabček upanja, zbranimi v akciji Skupaj za Kras. Posejana je bila tudi več kot tona semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena. Spomladi razmere na Krasu zaradi suše in vročine niso več primerne za sajenje sadik, zato se bo s tovrstnimi deli nadaljevalo jeseni, ko bodo prostovoljci spet vabljeni, da pomagajo pri obnovi gozda.

V vmesnem času se bo nadaljevala sečnja in odvoz poškodovanih dreves ter priprava površin za obnovo gozdov. Do zdaj so odmrla drevesa posekana na približno 10 ha občinskih gozdov nad Mirnom, približno 40 ha je posekanega v zasebnih gozdovih na območju Fajtega hriba in ob cesti med Temnico in Renčami, nekaj hektarjev je posekanih tudi v državnih gozdovih. Ob tem velja opozorilo vsem obiskovalcem gozda, ki v tem času nabirajo šparglje, da se izogibajo deloviščem in pazijo na svojo varnost. Tudi na še nesaniranih območjih lahko v vetrovnem vremenu s požganih dreves padajo veje. Poleg tega potekajo tudi že priprave za ureditev dveh požarnih presek. Prva bo takoj nad Mirnom za Mirenskim gradom, druga pa na območju državnih gozdov na hribu Volkovnjak. Ta je bila delno že narejena med požarom, a jo je treba popraviti in dokončati. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je zadovoljen z opravljenim delom: »Vesel sem, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, z akcijami, ki vključujejo javnost, pa bomo nadaljevali jeseni. Obnovo gozda z avtohtonimi drevesnimi vrstami smo izvajali na občinskih zemljiščih, zasebnim lastnikom pa smo priskočili na pomoč z razdeljevanjem semena. S tem smo požganemu območju vrnili reprodukcijski material, da se bo lahko gozd hitreje obnovil.« 

ZGS ocenjuje, da se bo večina površine gozdov listavcev obnovila po naravni poti, medtem ko bo obnova na območjih povsem pogorelih monokultur iglavcev otežena in dolgotrajnejša, zato se na teh skoraj 1.000 ha načrtuje pretežno obnovo s sadnjo oz. setvijo. Po oceni bo z naravno obnovo obnovljenih okrog 2.000 ha površin. 

Spomnimo, da je julijski požar na Krasu prizadel skupno 3702 ha površin, od tega 2902 ha gozdov. Pri tem je bilo poškodovanih 2.004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. 2.503 ha gozdov je bilo poškodovanih do te mere, da jih je treba obnoviti. Načrt sanacije, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo sredi februarja, ocenjuje stroške sanacije na več kot 24 milijonov evrov. Večina v načrtu sanacije opredeljenih del bo opravljenih v naslednjih treh letih. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-929 Mon, 27 Mar 2023 12:02:54 +0200 Nezakonit uboj volkov poraja vprašanja o upravljanju vrste v Sloveniji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=929&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f82a611d02930034e545221dfbd5bf98 Uslužbenec Zavoda za gozdove Slovenije je bil minuli teden obveščen o najdbi dveh trupel volkov na območju občine Ribnica. Po ogledu je v skladu z Navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali potrdil, da gre za sum na krivolov in je o tem obvestil Policijo, ki vodi postopek. Za kaznivo dejanje nezakonitega odvzema, poškodovanja ali usmrtitve zavarovane živalske vrste je zagrožena kazen do pet let zapora. Zavod za gozdove Slovenije ostro obsoja vsak nezakonit odvzem zavarovanih vrst, kot je volk, iz narave in se zavzema za urejeno, zakonito in aktivno upravljanje populacij velikih zveri. Aktivno upravljanje na eni strani pomeni učinkovito varovanje človekovega premoženja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in na drugi strani odvzem posameznih volkov, ki se naučijo premagovati ustrezno vzdrževana zaščitna sredstva, ali pa se preveč približujejo človeku, ker izgubijo strah pred njim.

Za uspešno izvedbo aktivnega upravljanja je ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem odločb za odstrel, za kar je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ti postopki so nemalokrat zelo dolgotrajni, zato je toleranca lokalnih prebivalcev velikokrat na preizkušnji. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo). Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let išče najboljše rešitve za preprečevanje napadov zveri na domače živali. Kot najbolj učinkovite so se pokazale visoke elektromreže, predvsem v kombinaciji s pastirskimi psi. Strokovnjaki se zavedajo, da ni ene univerzalne rešitve za vse, zato iščejo nove možnosti varovanja. Ko so le-te izčrpane, Zavod za gozdove Slovenije zagovarja hitro izdajanje odločb za odstrel, da se prepreči nadaljnja škoda ali približevanje volka človeku.

Pogoje za odstrel volka določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je leta 2020 sprejelo Smernico za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki je javno dostopna na spletni strani ministrstva. Glede na smernico je odstrel volka pri nas upravičen, če z odstrelom preprečujemo prenos pasjih genov v volčjo populacijo (odstrel križancev med volkom in domačim psom), če volkovi ogrožajo zdravje in varnost ljudi, in če volkovi povzročajo večjo gospodarsko škodo. Smernica glede slednjega pravi, da lahko nastanek resne škode opredelimo, ko se na območju določenega volčjega tropa v obdobju 3 mesecev pojavijo 3 napadi volkov na večje pašne živali ali 9 napadov volkov na drobnico. Izčrpane morajo biti tudi vse druge racionalne možnosti, kar v primeru preprečevanja škode na pašnih živalih pomeni ustrezno zaščito le-teh. Pomembno je, da ministrstvo odločbe za odstrel po izpolnitvi pogojev izdaja hitro, in dosledno spoštuje sprejeto smernico, saj bo le tako odvzem volka pripomogel k zmanjšanju škod.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je pojasnil: »Zavod za gozdove Slovenije zagovarja tako izvajanje preventivnih ukrepov podprtih s strani države, kot poseganja z odstrelom v populacije rjavega medveda in volka na podlagi izdanih dovoljenj in pod strogo nadzorovanimi pogoji. Le tako bomo lahko dolgoročno zagotovili sobivaje ljudi in velikih zveri v istem prostoru.«

Slovenija je ena izmed redkih držav v EU, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). A v resnici nimamo velikih strnjenih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali »samostojni« življenjski prostor za velike zveri, zato so konflikti z njimi neizogibni. Populaciji volka in medveda v Sloveniji naraščata in za dolgoročno ohranjanje vrst je ključno, da ju ljudje sprejemajo v naravnem okolju. Volkovi imajo razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju prenamnožili. Vsak trop volkov tako živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km2 (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije.

»Zavod za gozdove Slovenije podpira prizadevanja za optimizacijo postopka za poseg v populaciji volka in medveda z odstrelom, ki glede na njuno ugodno stanje, vključuje tudi zmanjšanje stopnje zavarovanja glede na Habitatno direktivo,« je ob tem še dodal Miha Marenče.

Zadnje ocene številčnosti volka imamo za sezono 2020/21, ko je bila številčnost volka v Sloveniji ocenjena na 120 volkov. Potrjenih je bilo 12 različnih volčjih tropov, od katerih je 10 v južni Sloveniji (Kočevska, Notranjska, Primorska, Nanos s Hrušico), dva pa sta na Gorenjskem (Pokljuka in Jelovica). Nova ocena številčnosti volka bo pripravljena proti koncu leta 2023.

 

Povezave:

Navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali:

https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2020/04/Navodila-za-ukrepanje_Zlozenka_SI.pdf

Smernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/smernica_dokazovanje_pogojev_odvzem_volka.pdf

 

]]>
Sporocila_javnost
news-928 Tue, 21 Mar 2023 16:12:31 +0100 Mendarodni dan gozdov 2023: »Zdrav gozd za zdrave ljudi« index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=928&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dd276c467e13b5a8748f27331373fad8 Ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca in letos poteka na temo Zdrav gozd za zdrave ljudi, je Zavod za gozdove Slovenije organiziral več dogodkov po različnih krajih Slovenije. Osrednji dogodek je potekal na Krasu, kjer so se udeleženci po osrednji slovesnosti in otvoritvi razstave odpravili nakrajši pohod po pogorelem gozdu. Strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije so v kratkih predstavitvah izpostavili potek obnov po požarih, prilagajanje na podnebne spremembe, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerododnih vrst in pomen zdravega gozda za zdravje ljudi zaokrožili s predstavitvijo nove pohodne poti Zeleno srce Krasa. Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. V letošnjem letu FAO med ključnimi poudarki sporoča, da gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde. Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi pa je eden izmed ključnih elementov prehoda v zeleno krožno gospodarstvo. Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti, trajnostno pridobljen les je bistven material za ozelenitev mest, ekosistemske storitve gozdov pa so ključnega pomena tudi za ohranjanje proizvodnje hrane. Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov, vsak izmed nas pa lahko prispeva k boju proti podnebnim spremembam z izbiro domačih in certificiranih lesenih izdelkov. Ključni poudarki so podrobneje predstavljeni na spletni strani ZGS Mednarodni dan gozdov - 21. marec (zgs.si).

Zavoda za gozdove Slovenije kot osrednja strokovna gozdarska institucija skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov, njegova osrednja naloga pa je načrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov, z zagotavljanjem vseh njihovih funkcij. Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove deležni velikopovršinske obnove. Skupaj je bilo od leta 2018 do 2021 posajenih več kot 5 milijonov sadik gozdnega drevja. Gre za največji projekt obnove gozdov v zgodovini Slovenije, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi na evropskem nivoju. Poleg obnove gozdov ima za prihodnost gozdov velik pomen nega gozdnih sestojev, grožnjo za obnovo gozdov pa predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst in karantenskih organizmov v gozdovih. Gozdovi so zelo pomembni tudi za biotsko raznovrstnost, rastlinske in živalske vrste – skoraj polovica slovenskih gozdov je del evropskega omrežja Natura 2000.

Osrednji dogodek na Krasu

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.

Uvodni dogodek je dopolnila otvoritev razstave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreve, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštututa Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Pot so zaključili s predstavitvijo nove poti Zeleno srce Krasa, ki je zaokrožila temo letošnjega mednarodnega dneva gozdov Zdrav gozd za zdrave ljudi.

O razstavi Sledi ognja

Razstavni projekt Sledi ognja je umetniška oblika arhiva, ki pred dokončnim izginotjem beleži/arhivira ostanke kraških gozdov po največjem požaru v zgodovini Slovenije, tako na slovenski, kot italijanski strani. Preizprašuje vlogo človeka ter njegova prizadevanja za ohranitev narave, domov in življenj. V prizadevanjih za slednje izginejo tudi meje, ki so desetletja ločevale in narekovale način življenja obmejnih prebivalcev. Nastajanje projekta v naravo vnaša subtilno intervencijo, sled človeka - v tem primeru avtorja, ki bo s časom prav tako odšla v pozabo skupaj z ostanki dreves. Ob tem pa nastajajo odtisi pokrajine (zgorelih dreves), ki v postopku žganja keramike ter ponovni izpostavljenosti ognju ostanejo trajen pomnik "časa nekoč".

Avtor projekt izvaja na celotnem požarišču, kjer v glino odtiskuje pogorele ostanke dreves. Posamezen odtis nato v svojem ateljeju oblikuje v končno podobo ter pripravi za žganje keramike, kjer s postredukcijo doseže izgled zgorelega. Projekt je avtor začel po požaru leta 2022 in se še nadaljuje.

]]>
Sporocila_javnost
news-927 Tue, 14 Mar 2023 16:05:05 +0100 Posvet je eden od dodatnih korakov do boljšega razumevanja naravnih in družbenih sprememb v mestnem gozdu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=927&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5dcb4e5509baeb19ed1c7a6c5b57ffe5 Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto, Mestno občino Ljubljana ter Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib organiziral posvet o upravljanju mestnih gozdov. Na posvetu so na podlagi pobud in vprašanj, ki so jih meščani in civilne iniciative izpostavili ob zimski sečnji na Rožniku, predstavili znanstvene in strokovne temelje upravljanja mestnih gozdov. Na drugem delu posveta so gostje na okrogli mizi predstavili konkretne primere, s katerimi se soočajo pri upravljanju mestnih gozdov s poudarkom na območju Rožnika. Ključni poudarki na posvetu:

  • Posvet je eden od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese upravljanja mestnih gozdov.
  • Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.
  • Na različne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste. Zato pri upravljanju gozda zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Tako zagotavljamo raznolikost življenjskih prostorov za različne vrste.
  • Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore.
  • Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju.
  • Le dobrih 7 % strateškega območja mestnih gozdov v MOL je v lasti občine, kar pomeni, da uresničevanje ekoloških in socialnih funkcij na 90 % gozda poteka v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov in državo.

V uvodu je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev poudaril, da je sodelovanje organizacij s področja gozdarstva, varstva narave, vodovarstva in lokalnih skupnosti na območju gozdov v Mestni občini Ljubljana na operativni in strateški ravni vedno potekalo v konstruktivnem dialogu in z upoštevanjem specifik mestnega prostora. ZGS ima na nacionalni in lokalni ravni vzpostavljene različne možnosti za sodelovanje strokovnih organizacij, lastnikov gozdov, planinskih društev in zainteresiranih posameznikov v procesih priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del. Zato vidi posvet kot enega od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese in hkrati izboljšali dialog v gozdnem prostoru. "ZGS je organizacija z dolgo tradicijo in vrednote varstva narave v gozdu zgodovinsko gledano pogosto izhajajo iz gozdarske stroke. Na področju varstva narave in okolja smo vpeti tudi v regionalne, nacionalne in mednarodne projekte kot tisti, ki skrbimo za načrtovanje in izvajanje številnih nalog. V zadnjem desetletju ugotavljamo, da se v gozdu, ki sicer velja za prostor, ki se zelo počasi spreminja, dogajajo hitre spremembe - tako naravne kot družbene. Kot krovna organizacija za sektor gozdarstva imamo vedno odprta vrata za konstruktivno razpravo in izboljšave, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih podatkih, zato se danes še posebej zahvaljujem Gozdarskemu inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti za predstavitev aktualnih podatkov o stanju mestnih gozdov."

Pri programu posveta je ZGS upošteval širok nabor tematik, vprašanj in pobud, ki so jih v zadnjih mesecih izpostavili meščani Mestne občine Ljubljana, nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije, kot tudi znanstvene in strokovne temelje za upravljanje mestnih gozdov. Skozi celoten program 4-urnega posveta so udeleženci lahko aktivno sodelovali z vprašanji in mnenji ter tudi priporočili za prihodnja sodelovanja. Posveta se je udeležilo več kot 40 ljudi, kar je sicer manj od pričakovanega, saj je bila pričakovana večja udeležba pobudnikov diskusij o upravljanju mestnih gozdov. ZGS je že pred posvetom civilnim iniciativam za Rožnik ponudil tudi možnost dodatnih strokovnih srečanj v želji, da bo konstruktivna razprava potekala tudi v prihodnje.

Gregor Danev, ZGS: "Imamo vzpostavljene različne možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih v procesu priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del."

Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.

V prvem delu posveta so potekala štiri kratka predavanja, po vsakem pa so udeleženci imeli možnost za vprašanja, mnenja in pobude. Barbara Slabanja, strokovna sodelavka za varstvo gozdov, ZGS OE Ljubljana, je predstavila zakonodajni okvir slovenskih gozdov, ki so prosto dostopni za vse, kar je redkost v evropskem merilu.

Tradicija slovenske gozdarske šole o mnogonamenskih gozdovih, s katerimi upravljamo trajnostno in sonaravno, je doktrina, ki zahteva bistveno več sodelovanja z lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora. "Življenjski cikel gozda od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka do sestoja v obnovi običajno traja 100 let. Na posamezne faze so vezane tudi različne živalske in rastlinske vrste v gozdu. Zato pri upravljanju gozda vedno zasledujemo cilj, da se na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Na ta način zagotavljamo raznolike življenjske prostore za različne vrste. Seveda pa to ni edina ekološka funkcija, ki jo gozd opravlja," je pojasnila Slabanja in dodala, da stara drevesa porabljajo vse manj CO2 v primerjavi z drevesi v zreli fazi. Predstavila je tudi proces participacije za vse deležnike pri pripravi gozdnogospodarskega načrta Ljubljana 2015-2024 in udeležence povabila, da se prihodnje leto, ko se začne priprava novega načrta, vključijo v javno razpravo.

Barbara Slabanja, ZGS: "Na posamezne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske in rastlinske vrste. Zato pri upravljanju zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze."

Dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil poškodovanost slovenskih gozdov s poudarkom na boleznih dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Povprečna osutost in poškodovanost gozdov v Sloveniji in Evropi se povečuje. Povprečna osutost bukove krošnje v Sloveniji se je od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Med povzročitelji poškodb drevja prevladujejo dejavniki nežive narave (žled, veter, sneg), žuželke in bolezni. Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih krajinskega parka. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore. Najbolj obsežne poškodbe gozdov krajinskega parka je do zdaj povzročil žledolom v letu 2014. "Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst, ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda, ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki, načrtnim puščanjem odmrlega lesa in drugimi," je pojasnil dr. Ogris. Gozdovi v krajinskem parku imajo porušeno razmerje razvojnih faz, saj prevladujejo debeljaki in stari sestoji; gozdni sestoji imajo spremenjeno drevesno sestavo zaradi preteklega gospodarjenja, ko se je pospeševalo smreko na njena nenaravna rastišča. Odmrle biomase je po ocenah dovolj oziroma na nekateri območjih celo preveč. Sanitarni posek je sečnja okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja; sanitarni posek je najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi preprečimo ali omejimo motnje pri delovanju gozda. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje gozdov v krajinskem parku ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste.

Doc. dr. Matija Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil, kako poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij vpliva na režim upravljanja gozdov, ki ga opredeljuje slovenska zakonodaja (zakon o gozdovih, zakon o ohranjanju narave, itd.). splošnem lahko gozdovi zagotavljajo 17 različnih funkcij, stopnja poudarjenosti funkcij na izbranem območju pa skupaj s kategorijo gozdov in upravljavskimi cilji narekuje režim upravljanja z gozdovi. Tudi v gozdovih, ki imajo poudarjene socialne funkcije, je sečnja ključen vzvod za usmerjanje razvoja gozdov ter zagotavljanje trajnosti in večnamenskosti gozda, večji poudarek pa mora biti na ustrezni časovni izvedbi ukrepov in ustrezni izbiri tehnologij. Na višjem nivoju kot v večnamenskih gozdovih mora biti tudi vzdrževanje gozdnih prometnic in druge infrastrukture. "Debelo in visoko staro drevje v gozdu s poudarjenimi socialnimi funkcijami zahteva večjo skrbnost za zagotavljanje ustrezne varnosti za obiskovalce. Pogosto je tudi zmotno prepričanje, da starejši in stari gozdovi vežejo večje količine atmosferskega ogljika. Ta se v največjih količinah veže v gozdnih sestojih, ki intenzivno volumensko priraščajo, to pa so nekaj desetletij stari sestoji v fazi intenzivnega razvoja. V starejših in starih gozdovih je prirastek vse manjši in posledično se v gozdovih veže vse manj ogljika," je poudaril doc. dr. Klopčič.

Jurij Kobe z Mestne občine Ljubljana je poudaril, da Ljubljana v zadnjih 10 letih namenja veliko pozornost in sredstev mestnim gozdovom, ki so eden od ključnih elementov prostora za kakovost bivanja v prestolnici. "Meščani mestni gozd vidijo kot celoten gozd v Ljubljani. Za nas to predstavlja bolj kompleksno področje: strateško območje mestnih gozd v lasti MOL predstavlja dobrih 7 % gozdov v Ljubljani, kar pomeni, da velik del za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij uresničujemo v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov." MOL je leta 2019 zaključila mednarodni projekt URBforDAN, v katerem so pripravili in sprejeli Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020-2045. "Pri pripravi strateškega dokumenta smo velik del časa namenili vključevanju deležnikov: strokovnih inštitucij iz različnih sektorjev, lastnikov gozdov in zelo širok spekter uporabnikov. Takšna raznolikost deležnikov v praksi zahteva veliko naporov, da uresničujemo potrebe vseh, hkrati pa je primaren namen mestnih gozdov njihove ekološke in socialne funkcije," je povedal Kobe. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je leta 2015 ustanovila Mestna občina Ljubljana z namenom aktivnega upravljanja naravovarstveno pomembnega območja, še posebej ob dejstvu, da je to najbolj obiskano zavarovano območje v Sloveniji. "MOL je lani spomladi za podaljšanje koncesije za upravljanje parka pridobil strokovno oceno delovanja Službe KP TRŠH, ki jo poda Zavod RS za varstvo narave. Strokovna ocena ZRSVN temelji na ocenjevanju 11 področij delovanja službe. Za šest področij so prejeli oceno odlično, za pet pa prav dobro."

Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Po prvem delu posveta, na katerem so predavatelji predstavili znanstvene in strokovne temelje za upravljanje z gozdovi s poudarkom na mestnih gozdovih, je v drugem delu sledila okrogla miza o vprašanju, ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje. V razpravi so sodelovali: lastnik gozda na območju Rožnika Jože Čad, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA Snaga) Andrej Verlič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda RS za varstvo narave Alja Grošelj in Urška Galien ter vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič. ZGS je k sodelovanju povabil tudi predstavnike civilnih iniciativ za Rožnik, ki so svojo udeležbo opravičili zaradi zadržanosti pri drugih obveznostih. Z ZGS pa so se dogovorili, da razpravo nadaljujejo na dodatnih sestankih s pristojnimi inštitucijami.

Gostje so odgovarjali na vprašanja v treh tematskih sklopih: praksa na področju zagotavljanja in izboljševanja ekoloških in socialnih funkcij mestnih gozdov, procesi vključevanja različnih deležnikov v upravljanje mestnih gozdov in prihodnost v luči tako podnebnih kot tudi družbenih sprememb, ki jih doživlja mestni gozd. Strinjali so se, da je za učinkovito upravljanje mestnih gozdov potrebno več sodelovanja različnih deležnikov, še posebej v mestnih gozdovih igrajo pomembno vlogo obiskovalci. Namreč krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan naravni park v Sloveniji. Javnost se bolj zaveda vseh sistemskih možnosti vključevanja v pripravo gozdnogospodarskih načrtov, v katere se do sedaj niso vključevali. Z vidika obiskovalcev so poudarili, da kljub vse večjemu obisku, so obiskovalci v splošnem bolj upoštevajo gozdni red v mestnem gozdu, bolj pa bi morali upoštevati pravila in oznake pri izvajanju gozdnih del za njihovo lastno varnost.

]]>
Sporocila_javnost