Zavoda za gozdove Slovenije kot osrednja strokovna gozdarska institucija skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov, njegova osrednja naloga pa je načrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov, z zagotavljanjem vseh njihovih funkcij. Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove deležni velikopovršinske obnove. Skupaj je bilo od leta 2018 do 2021 posajenih več kot 5 milijonov sadik gozdnega drevja. Gre za največji projekt obnove gozdov v zgodovini Slovenije, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi na evropskem nivoju. Poleg obnove gozdov ima za prihodnost gozdov velik pomen nega gozdnih sestojev, grožnjo za obnovo gozdov pa predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst in karantenskih organizmov v gozdovih. Gozdovi so zelo pomembni tudi za biotsko raznovrstnost, rastlinske in živalske vrste – skoraj polovica slovenskih gozdov je del evropskega omrežja Natura 2000.

Osrednji dogodek na Krasu

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.

Uvodni dogodek je dopolnila otvoritev razstave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreve, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštututa Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Pot so zaključili s predstavitvijo nove poti Zeleno srce Krasa, ki je zaokrožila temo letošnjega mednarodnega dneva gozdov Zdrav gozd za zdrave ljudi.

O razstavi Sledi ognja

Razstavni projekt Sledi ognja je umetniška oblika arhiva, ki pred dokončnim izginotjem beleži/arhivira ostanke kraških gozdov po največjem požaru v zgodovini Slovenije, tako na slovenski, kot italijanski strani. Preizprašuje vlogo človeka ter njegova prizadevanja za ohranitev narave, domov in življenj. V prizadevanjih za slednje izginejo tudi meje, ki so desetletja ločevale in narekovale način življenja obmejnih prebivalcev. Nastajanje projekta v naravo vnaša subtilno intervencijo, sled človeka - v tem primeru avtorja, ki bo s časom prav tako odšla v pozabo skupaj z ostanki dreves. Ob tem pa nastajajo odtisi pokrajine (zgorelih dreves), ki v postopku žganja keramike ter ponovni izpostavljenosti ognju ostanejo trajen pomnik "časa nekoč".

Avtor projekt izvaja na celotnem požarišču, kjer v glino odtiskuje pogorele ostanke dreves. Posamezen odtis nato v svojem ateljeju oblikuje v končno podobo ter pripravi za žganje keramike, kjer s postredukcijo doseže izgled zgorelega. Projekt je avtor začel po požaru leta 2022 in se še nadaljuje.

• Posvet je eden od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese upravljanja mestnih gozdov.
• Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.
• Na različne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste. Zato pri upravljanju gozda zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Tako zagotavljamo raznolikost življenjskih prostorov za različne vrste.
• Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore.
• Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju.
• Le dobrih 7 % strateškega območja mestnih gozdov v MOL je v lasti občine, kar pomeni, da uresničevanje ekoloških in socialnih funkcij na 90 % gozda poteka v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov in državo.

V uvodu je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev poudaril, da je sodelovanje organizacij s področja gozdarstva, varstva narave, vodovarstva in lokalnih skupnosti na območju gozdov v Mestni občini Ljubljana na operativni in strateški ravni vedno potekalo v konstruktivnem dialogu in z upoštevanjem specifik mestnega prostora. ZGS ima na nacionalni in lokalni ravni vzpostavljene različne možnosti za sodelovanje strokovnih organizacij, lastnikov gozdov, planinskih društev in zainteresiranih posameznikov v procesih priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del. Zato vidi posvet kot enega od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese in hkrati izboljšali dialog v gozdnem prostoru. "ZGS je organizacija z dolgo tradicijo in vrednote varstva narave v gozdu zgodovinsko gledano pogosto izhajajo iz gozdarske stroke. Na področju varstva narave in okolja smo vpeti tudi v regionalne, nacionalne in mednarodne projekte kot tisti, ki skrbimo za načrtovanje in izvajanje številnih nalog. V zadnjem desetletju ugotavljamo, da se v gozdu, ki sicer velja za prostor, ki se zelo počasi spreminja, dogajajo hitre spremembe - tako naravne kot družbene. Kot krovna organizacija za sektor gozdarstva imamo vedno odprta vrata za konstruktivno razpravo in izboljšave, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih podatkih, zato se danes še posebej zahvaljujem Gozdarskemu inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti za predstavitev aktualnih podatkov o stanju mestnih gozdov."

Pri programu posveta je ZGS upošteval širok nabor tematik, vprašanj in pobud, ki so jih v zadnjih mesecih izpostavili meščani Mestne občine Ljubljana, nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije, kot tudi znanstvene in strokovne temelje za upravljanje mestnih gozdov. Skozi celoten program 4-urnega posveta so udeleženci lahko aktivno sodelovali z vprašanji in mnenji ter tudi priporočili za prihodnja sodelovanja. Posveta se je udeležilo več kot 40 ljudi, kar je sicer manj od pričakovanega, saj je bila pričakovana večja udeležba pobudnikov diskusij o upravljanju mestnih gozdov. ZGS je že pred posvetom civilnim iniciativam za Rožnik ponudil tudi možnost dodatnih strokovnih srečanj v želji, da bo konstruktivna razprava potekala tudi v prihodnje.

Gregor Danev, ZGS: "Imamo vzpostavljene različne možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih v procesu priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del."

Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.

V prvem delu posveta so potekala štiri kratka predavanja, po vsakem pa so udeleženci imeli možnost za vprašanja, mnenja in pobude. Barbara Slabanja, strokovna sodelavka za varstvo gozdov, ZGS OE Ljubljana, je predstavila zakonodajni okvir slovenskih gozdov, ki so prosto dostopni za vse, kar je redkost v evropskem merilu.

Tradicija slovenske gozdarske šole o mnogonamenskih gozdovih, s katerimi upravljamo trajnostno in sonaravno, je doktrina, ki zahteva bistveno več sodelovanja z lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora. "Življenjski cikel gozda od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka do sestoja v obnovi običajno traja 100 let. Na posamezne faze so vezane tudi različne živalske in rastlinske vrste v gozdu. Zato pri upravljanju gozda vedno zasledujemo cilj, da se na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Na ta način zagotavljamo raznolike življenjske prostore za različne vrste. Seveda pa to ni edina ekološka funkcija, ki jo gozd opravlja," je pojasnila Slabanja in dodala, da stara drevesa porabljajo vse manj CO₂ v primerjavi z drevesi v zreli fazi. Predstavila je tudi proces participacije za vse deležnike pri pripravi gozdnogospodarskega načrta Ljubljana 2015-2024 in udeležence povabila, da se prihodnje leto, ko se začne priprava novega načrta, vključijo v javno razpravo.

Barbara Slabanja, ZGS: "Na posamezne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske in rastlinske vrste. Zato pri upravljanju zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze."

Dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil poškodovanost slovenskih gozdov s poudarkom na boleznih dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Povprečna osutost in poškodovanost gozdov v Sloveniji in Evropi se povečuje. Povprečna osutost bukove krošnje v Sloveniji se je od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Med povzročitelji poškodb drevja prevladujejo dejavniki nežive narave (žled, veter, sneg), žuželke in bolezni. Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih krajinskega parka. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore. Najbolj obsežne poškodbe gozdov krajinskega parka je do zdaj povzročil žledolom v letu 2014. "Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst, ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda, ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki, načrtnim puščanjem odmrlega lesa in drugimi," je pojasnil dr. Ogris. Gozdovi v krajinskem parku imajo porušeno razmerje razvojnih faz, saj prevladujejo debeljaki in stari sestoji; gozdni sestoji imajo spremenjeno drevesno sestavo zaradi preteklega gospodarjenja, ko se je pospeševalo smreko na njena nenaravna rastišča. Odmrle biomase je po ocenah dovolj oziroma na nekateri območjih celo preveč. Sanitarni posek je sečnja okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja; sanitarni posek je najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi preprečimo ali omejimo motnje pri delovanju gozda. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje gozdov v krajinskem parku ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste.

Doc. dr. Matija Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil, kako poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij vpliva na režim upravljanja gozdov, ki ga opredeljuje slovenska zakonodaja (zakon o gozdovih, zakon o ohranjanju narave, itd.). splošnem lahko gozdovi zagotavljajo 17 različnih funkcij, stopnja poudarjenosti funkcij na izbranem območju pa skupaj s kategorijo gozdov in upravljavskimi cilji narekuje režim upravljanja z gozdovi. Tudi v gozdovih, ki imajo poudarjene socialne funkcije, je sečnja ključen vzvod za usmerjanje razvoja gozdov ter zagotavljanje trajnosti in večnamenskosti gozda, večji poudarek pa mora biti na ustrezni časovni izvedbi ukrepov in ustrezni izbiri tehnologij. Na višjem nivoju kot v večnamenskih gozdovih mora biti tudi vzdrževanje gozdnih prometnic in druge infrastrukture. "Debelo in visoko staro drevje v gozdu s poudarjenimi socialnimi funkcijami zahteva večjo skrbnost za zagotavljanje ustrezne varnosti za obiskovalce. Pogosto je tudi zmotno prepričanje, da starejši in stari gozdovi vežejo večje količine atmosferskega ogljika. Ta se v največjih količinah veže v gozdnih sestojih, ki intenzivno volumensko priraščajo, to pa so nekaj desetletij stari sestoji v fazi intenzivnega razvoja. V starejših in starih gozdovih je prirastek vse manjši in posledično se v gozdovih veže vse manj ogljika," je poudaril doc. dr. Klopčič.

Jurij Kobe z Mestne občine Ljubljana je poudaril, da Ljubljana v zadnjih 10 letih namenja veliko pozornost in sredstev mestnim gozdovom, ki so eden od ključnih elementov prostora za kakovost bivanja v prestolnici. "Meščani mestni gozd vidijo kot celoten gozd v Ljubljani. Za nas to predstavlja bolj kompleksno področje: strateško območje mestnih gozd v lasti MOL predstavlja dobrih 7 % gozdov v Ljubljani, kar pomeni, da velik del za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij uresničujemo v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov." MOL je leta 2019 zaključila mednarodni projekt URBforDAN, v katerem so pripravili in sprejeli Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020-2045. "Pri pripravi strateškega dokumenta smo velik del časa namenili vključevanju deležnikov: strokovnih inštitucij iz različnih sektorjev, lastnikov gozdov in zelo širok spekter uporabnikov. Takšna raznolikost deležnikov v praksi zahteva veliko naporov, da uresničujemo potrebe vseh, hkrati pa je primaren namen mestnih gozdov njihove ekološke in socialne funkcije," je povedal Kobe. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je leta 2015 ustanovila Mestna občina Ljubljana z namenom aktivnega upravljanja naravovarstveno pomembnega območja, še posebej ob dejstvu, da je to najbolj obiskano zavarovano območje v Sloveniji. "MOL je lani spomladi za podaljšanje koncesije za upravljanje parka pridobil strokovno oceno delovanja Službe KP TRŠH, ki jo poda Zavod RS za varstvo narave. Strokovna ocena ZRSVN temelji na ocenjevanju 11 področij delovanja službe. Za šest področij so prejeli oceno odlično, za pet pa prav dobro."

Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Po prvem delu posveta, na katerem so predavatelji predstavili znanstvene in strokovne temelje za upravljanje z gozdovi s poudarkom na mestnih gozdovih, je v drugem delu sledila okrogla miza o vprašanju, ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje. V razpravi so sodelovali: lastnik gozda na območju Rožnika Jože Čad, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA Snaga) Andrej Verlič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda RS za varstvo narave Alja Grošelj in Urška Galien ter vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič. ZGS je k sodelovanju povabil tudi predstavnike civilnih iniciativ za Rožnik, ki so svojo udeležbo opravičili zaradi zadržanosti pri drugih obveznostih. Z ZGS pa so se dogovorili, da razpravo nadaljujejo na dodatnih sestankih s pristojnimi inštitucijami.

Gostje so odgovarjali na vprašanja v treh tematskih sklopih: praksa na področju zagotavljanja in izboljševanja ekoloških in socialnih funkcij mestnih gozdov, procesi vključevanja različnih deležnikov v upravljanje mestnih gozdov in prihodnost v luči tako podnebnih kot tudi družbenih sprememb, ki jih doživlja mestni gozd. Strinjali so se, da je za učinkovito upravljanje mestnih gozdov potrebno več sodelovanja različnih deležnikov, še posebej v mestnih gozdovih igrajo pomembno vlogo obiskovalci. Namreč krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan naravni park v Sloveniji. Javnost se bolj zaveda vseh sistemskih možnosti vključevanja v pripravo gozdnogospodarskih načrtov, v katere se do sedaj niso vključevali. Z vidika obiskovalcev so poudarili, da kljub vse večjemu obisku, so obiskovalci v splošnem bolj upoštevajo gozdni red v mestnem gozdu, bolj pa bi morali upoštevati pravila in oznake pri izvajanju gozdnih del za njihovo lastno varnost.

Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili 10 risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije: »Zelo sem zadovoljen s potekom projekta, predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah.«

Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo, so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje preganjanja nezakonitega lova živali.  Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije: »Slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za naše zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva. Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.«

Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem.«

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Za vse, ki vas zanima več o prvi naselitvi risov v Slovenijo, so v Tehniškem muzeju Bistra pripravili razstavo z naslovom »Rod Štefe in Arpada«, ki je na ogled v gradu Žužemberk. https://www.zuzemberk.si/grad-zuzemberk/

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com

Kontakt za medije: Maja Sever, Zavod za gozdove Slovenije maja.sever@zgs.si, 040 525 336.

Pri delu v gozdu je dosledno potrebno upoštevati pravila varnega dela in slogan »Previdno v gozdu!«. Zato naj se tega dela lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni – za varno ter učinkovito delo sta nujno potrebna brezhibno delovno orodje in oprema. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme - zaščitne gozdarske čelade, zaščitnih rokavic, zaščitne obutve, zaščitnih hlač ter dobro vidnega delovnega jopiča. Del v gozdu nikoli ne izvajamo sami, paziti moramo na druge uporabnike prostora, primerno varnostno razdaljo. Pred pričetkom del razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.

Tudi za delo v gozdu - kakor za vsa ostala nevarna dela - velja, da hitrost ne prispeva k varnosti. Poudariti je tudi potrebno, da je v gozdu še veliko poškodovanih dreves zaradi posledic naravnih ujm in da je ponekod otežena prehodnost zaradi odmrle lesne mase ter pomlajevanja.

V povprečju zadnjih let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8 na leto. V zadnjih letih je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m³ lesa, kar je več kot 3,5-krat več lesa na smrtno žrtev kot pred letom 1994. Podatek jasno kaže, da se je varnost pri delu v slovenskih gozdovih v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je zaradi povečanja količine poseka nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč.

Čemu pripisati večjo varnost pri delu v gozdu:

• v prvi vrsti so pomembne razne oblike izobraževanj in usposabljanj – od leta 1994 se je usposabljanj varnega dela z motorno žago in varnega dela s traktorjem, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije, udeležilo okoli 50.000 udeležencev;
• povečala se je uporaba osebne varovalne opreme;
• na trgu je vedno več izvajalskih podjetij, ki izvajajo dela v gozdu;
• povečala se je uporaba strojne sečnje;
• v zadnjih letih so imeli lastniki gozdov v okviru Programa razvoja podeželja možnost nakupa sodobne gozdarske opreme in mehanizacije, ki med drugim omogoča tudi varnejše delo v gozdu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, da v največji možni meri upoštevajo zgoraj navedena priporočila za varno delo v gozdu in s tem pomagajo zmanjšati število nesreč, ki se žal lahko končajo tudi s smrtnim izidom.

Premor v sečnji, ki bo predvidoma trajal nekaj tednov, oz. do primernih vremenskih in terenskih razmer na sečišču, bo Zavod za gozdove Slovenije izkoristil za organizacijo posveta. Na posvet bodo vabljeni lastnik gozda, t.j. Mestna občina Ljubljana; upravljalec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib; predstavnik Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Ljubljana; ter zainteresirani predstavniki drugih inštitucij in civilne družbe.

Posvet se organizira z namenom osvetlitve celotnega procesa upravljanja gozda na navedeni lokaciji in tudi širše.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v tem času, vse dokler obstaja aktivno delovišče, zaradi lastne varnosti delovišču izognejo in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, predstavnikov lastnika gozda Mestne občine Ljubljana.

Obenem obiskovalce opozarjamo na lomljenje drevesnih vej zaradi mokrega in težkega snega. Trenutno zaradi nevarnosti odsvetujemo gibanje pod drevesnimi krošnjami. Priporočamo koriščenje urejenih sprehajalnih poti.

Trenutno zaradi nevarnosti odsvetujemo gibanje pod drevesnimi krošnjami.

Zavod za gozdove Slovenije spremlja stanje v gozdovih. Podatkov o nastali škodi v gozdu še nimamo. V nadaljevanju bomo informacije zbirali na terenu in glede na razmere obveščali javnost.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2022 po območin enotah ZGS so:

Agrarna skupnost Dol-Otlica, OE Tolmin; Miha Pretnar, OE Bled; Klemen Kavkar, OE Kranj, Otokar Pogačnik, OE Ljubljana; Janez Meden, OE Postojna; Ivan Kraševec, OE Kočevje; Janko Papež, OE Novo mesto; Kartuzija Pleterje, OE Brežice, Peter Ločnikar, OE Celje; Aleksander Ošep, OE Nazarje; Ivan Praznik, OE Slovenj Gradec; Boris Karlo (posthumno), OE Maribor; Luka Gjerek, OE Murska Sobota in Agrarna skupnost Mrše, OE Sežana.

Prizorišče podelitve priznanj je Dvorec Radlje v Občini Radlje ob Dravi, kjer je bil v letošnjem letu odprt edinstveni Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki želi nakazati, kako zelo različna področja upravljanja z gozdom lahko sledijo konceptu trajnostnega in sonaravnega razvoja. Udeležence prireditve so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove, in Alenka Verdinek, višja kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju

Gregor Danev, direktor ZGS, je ob podelitvi priznanj najbolj skrbni lastnikom gozda za leto 2022 povedal: »V zadnjem letu smo bili tisti, ki skrbimo za slovenske gozdove, postavljeni pred velike izzive. Posledice podnebnih sprememb vse bolj narekujejo gospodarjenje s slovenskimi gozdovi - še nekaj let nazaj, ko so gozdove prizadevali žledolom, vetrolomi in prenamnožitve podlubnikov, v letošnjem letu pa so se začeli tudi obsežni gozdni poćari. Na spremenjene razmere se bomo morali odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo, pri tem pa nam bo pomagala kombinacijo tradicionalnih izkušenj in modernih digitalnih orodij. Prav ta obetajo optimizacijo in olajšanje birokratskih opravil, ki nam pogosto jemljejo čas za »tisto pravo« delo z gozdom in v gozdu.«

Organizatorji prireditve ob tej priložnosti slovenskim lastnicam in lastnikom gozdov, ki jih je preko 413.000, želimo vse dobro v novem letu 2023.

Akcijo je vodil Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je uvodoma vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje in njihov prispevek k obnovi gozdov na pogorelem Krasu. Ob dogodku je povedal: »S setvijo semen primernih drevesnih vrst želimo prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst in pospešiti razvoj gozda. Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo prekomerno razrast. V bližini se množično pojavlja veliki pajesen, ki je sposoben naseliti celotno po požaru prizadeto površino. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša.«

Prvi koraki sanacije poškodovanih gozdov so se torej začeli že v letošnjem letu, večina v načrtu sanacije opredeljenih del pa bo izvedenih v letih 2023 in 2024. Glede na načrt sanacije pogorelega Krasa, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo do konca leta v javno razpravo, so stroški sanacije ocenjeni na več kot 24 milijonov evrov.

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.

Tako pridobljena drevesca se po svoji košatosti in obliki sicer ne morejo meriti z okrasnimi  drevesci iz namenskih nasadov. A če upoštevamo, da bo drevesce stalo ob steni ali v kotu sobe, drevesca pravilne stožčaste oblike niti ne potrebujemo. Če smrečico čimprej po prihodu domov prirežemo in jo vstavimo v stojalo z vodo, pa preprečimo tudi predčasno odpadanje iglic.

Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 37 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija. Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

OPOZORILO: Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Zadnja leta je namreč možno opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, ter drugih organskih odpadkov iz vrtov, predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

Zbrane je nagovoril župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, ki se je zahvalil za vso pomoč in vse prostovoljce povabil, da večkrat pridejo pogledati drevesa, ki so jih danes zasadili. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev pa je izpostavil, da je obnova gozdov po požaru tek na dolge proge, saj bo v prihodnjih letih za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije, ter udeležence opozoril na pomen varnega dela.

Vse prisotne je pozdravil tudi veleposlanik Kraljevine Japonske, njegova ekselenca Matsushima Hiromichi san. Poleg dogodka na Cerju je namreč na meji med Italijo in Slovenijo danes potekala tudi simbolična mednarodna akcija sajenja dreves, ki jo je organiziralo športno kulturno izobraževalno društvo Jaz sem najboljši. Drevesa so sadili župani sosednjih italijanskih občin (Savodnje, Doberdob in Gorica), župan Nove Gorice, predstavniki Japonskega veleposlaništva v Sloveniji, in člani judo zvez obeh držav.

Požar je več kot očitno povezal celo Slovenijo, saj je bilo v akciji Skupaj za Kras do zdaj zbranih več kot 220 tisoč evrov sredstev, ki jih bodo namenili za nakup sadik gozdnega drevja in ureditev drevesnice. Potekalo bo tudi proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo o dolgoročnem sodelovanju pri projektu Zeleno srce Krasa so tudi danes podpisala nova podjetja in organizacije. Z velikim zanimanjem so k zavezi pristopile številne izobraževalne ustanove, med njimi tudi OŠ Miren, ki je najbolj vpeta v to lokalno okolje. Z vzgojo otrok in mladine v trajnostno ravnanje in z izobraževanjem o pomenu obnove gozdov po požaru, o sajenju avtohtonih vrst dreves kot družba vlagamo v skupno prihodnost, saj gozdovi predstavljajo zelena pljuča planeta.

Avtor fotografij: Jasmina Putnik, JRP Studio.

Zbrane na prvi akciji sajenja sadik so pozdravili župani treh, v požaru prizadetih občin: Mauricij Humar iz Občine Miren - Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče - Vogrsko in mag. Erik Modic iz Občine Komen. Zahvalili so se za vso podporo, ki jo podjetja, organizacije in posamezniki namenjajo obnovi gozdov Krasa. Že ob požaru se je pokazalo, da ima Slovenija veliko srce, zdaj pa bo dobila tudi Zeleno srce Krasa – pot, ki bo povezovala tri, v požaru prizadete občine in bo nosila trajno sporočilo o povezovanju ljudi, ki so se zavezali k skupni obnovi največjega pogorišča v zgodovini Slovenije.

Tudi državni sekretar dr. Darij Krajčič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izrazil navdušenje nad izraženo pripravljenostjo pomagati – že med požarom in tudi zdaj, ko je na vrsti obnova. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je predstavila Evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva posaditev 3 milijard sadik gozdnega drevja po vsej Evropi in ob tej priložnosti spodbudila, da bi tudi Slovenija z zasajenimi drevesi na Krasu pomagala doseči ta mejnik.

Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Obnova gozdov na Krasu je tek na dolge proge. Danes smo se zbrali, da opravimo prvi korak pri obnovi poškodovanih gozdov. Sadimo drevesa puhastega hrasta in črnike, ki sta tukaj avtohtoni drevesni vrsti. V prihodnjih letih pa bo za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije. Na ta način bomo ustvarili pogoje, da bo v okolici Pomnika miru in na Goriškem Krasu ponovno zrasel gozd.«

Projekt Zeleno srce Krasa je s podpisom zaveze o dolgoročnem sodelovanju za zdaj podprlo 32 podjetij in organizacij. Zavezali so se, da bodo z udeležbo na različnih akcijah ali s finančnimi in drugimi donacijami omogočili nabiranje semen in vzgojo avtohtonih sadik listavcev, obnovo gozdov s setvijo semena in sadnjo sadik gozdnega drevja, vzpostavitev izobraževalno-turistične poti in proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo so že podpisali: AMZS, Banka Sparkasse, BITSTAMP, Bosch Rexroth, BTC, Čebelarska zveza Slovenije, Dragon Maritime, Gemini, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Nova Gorica, Intra Lighting, Konica Minolta, Novo Nordisk, Mercator, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, OŠ Komen, OŠ Renče, OŠ Šempas, Outfit7, OZS Nova Gorica, Petrol, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, PricewaterhouseCoopers, PWC Svetovanje, Radenska, Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, SAP, Sava RE, Silvaprodukt, Telemach, Thomy F.E., Treecelet (Mizarstvo Hrovat), Ravbar Potovanja, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Akcije obnove gozda na pogorelem Krasu se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu, zlasti na najbolj poškodovanih delih gozda. Na preostalem delu pa bo potekala setev semena domačih drevesnih vrst, predvsem različnih vrst hrastov in javorjev, kraškega gabra, koprivovca in črnega bora.

V projektu DINALPCONNECT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion, sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet: Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.

Posvet je bil prednostno usmerjen k uresničevanju pomembne aktivnosti projekta DINALPCONNECT za zagotavljanje enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma dveh sosednjih držav je v veliki meri povezan z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, saj se ga praviloma obravnava kot tujerodno živalsko vrsto. Z namenom kritične strokovne presoje glede obravnave nejasnega statusa domorodnosti vrste so strokovnjaki na posvetu predstavili trenutno znanje in dejstva o alpskem kozorogu.

Dr. Borut Toškan z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, je predstavil najdbe kostnih odlomkov iz obdobja holocena, to je od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, na ozemlju Slovenije, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu. Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce – ostanke starodavnih kosti - iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je dr. Elena Bužan s svojo skupino na Univerzi na Primorskem, FAMNIT uspešno izolirala DNA in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja, Velenje, je na strokovnem posvetu poudaril, je na strokovnem posvetu poudaril: »Alpski kozorog  je endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta.« Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah: Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Po prepričanju ZGS in JZ TNP, ki sta organizirala strokovni posvet, je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in ji z usmerjenimi  upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.

Na strokovnem posvetu dogovorjeni zaključki predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi. S tem v zvezi bo zato strokovna skupina pripravila ekspertno mnenje, ki bo temeljilo na enotnem stališču strokovnjakov, ki so kot udeleženci strokovnega posveta predstavljali znanstveno raziskovalne organizacije, da se alpskega kozoroga v Sloveniji z veliko mero gotovosti lahko šteje  kot domorodno prostoživečo živalsko vrsto. 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

Triglavski narodni park: Petra Mlakar,  04 578 02 17, petra.mlakar@tnp.gov.si

Zavod za gozdove Slovenije: Maja Sever, 040525336, maja.sever@zgs.si

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/

Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Zavodu za gozdove Slovenije podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: “Gozdovi predstavljajo 70 odstotkov območij Nature 2000 in pri njihovem upravljanju je vloga ZGS ključnega pomena. ZGS tako z javno službo kot projekti, sofinanciranimi iz različnih evropskih mehanizmov, razvija dobre prakse na terenu, ki jih nato prenaša v sistemsko ureditev na nacionalni ravni. V sodelovanju s partnerji, kot je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, so v zadnjih 12 letih pomembno prispevali k boljšemu sobivanju človeka in velikih zveri. Center Dina, v katerem se nahajamo danes, pa je odlična platforma za izobraževanje prihodnjih generacij o pomenu velikih zveri za vrstno pestrost slovenske narave.”

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje, ZGS, je ob prejemu nagrade in treh priznanj za finaliste povedal: »Pomoč kmetom za varovanje pred napadi zveri na ZGS vidimo kot eno ključnih nalog, ki jo opravljamo, zato iščemo različne načine, tudi preko evropskih projektov, za financiranje teh ukrepov.«

Po podelitvi slovenske nagrade Natura 2000 je sledil še terenski obisk kmetije, Simona Godca iz Knežaka, ki za varovanje drobnice pred napadi velikih zveri uporablja visoke elektromreže. Opremo za varovanje je s strani ZGS prejel v okviru čezmejnega Interreg projekta Carnivora Dinarica. Kmetija sodi med manjše kmetije, ki so v slovenskem prostoru najštevilnejše. Premične elektromreže rejcu omogočajo pašo na različnih lokacijah, s čimer tudi preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.

Zavod za gozdove Slovenije pomaga rejcem in čebelarjem

ZGS je s prijavo "Preprečevanje škod po velikih zvereh" v kategoriji družbeno-gospodarske koristi osvojil prvo mesto za slovensko nagrado Natura 2000. Poleg tega se je uvrstil med finaliste še s tremi prijavami: Monitoring risa za reševanje pred izumrtjem (kategorija: varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji), Ne povabimo medveda na kosilo (kategorija: družbeno-gospodarske koristi) in Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem (kategorija: komunikacijske akcije za območja Nature 2000).

Prijava "Preprečevanje škod po velikih zvereh" vključuje celovito in kompleksno reševanje problematike preprečevanja in zmanjševanja škode v kmetijstvu zaradi velikih zveri. Največji dosežek pa je, da so nekatere aktivnosti že postale del nacionalnih rešitev (npr. sofinanciranje nakupa zaščitnih sredstev oškodovancem), celostna sistemska ureditev pa predstavlja izziv za v prihodnje. Na podlagi učinkovitosti zaščitnih ukrepov je prizadevanja Zavoda za gozdove Slovenije prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki od leta 2015 sofinancira 80% vrednosti nakupa opreme za varovanje premoženja pred velikimi zvermi vsem, ki so zaradi teh vrst utrpeli škodo.

Janez Kržič, rejec drobnice: »Že na začetku reje drobnice sem se odločil za uporabo ustrezne zaščite mojih živali pred napadi zveri in škod po velikih zvereh še nisem imel, kljub temu, da je na območju mojih pašnikov prisoten trop volkov.«

Prvo nabiranje semen in nakup sadik bosta financirana iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras preko Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo. Za dragoceno podporo se donatorjem, tako posameznikom kot podjetjem, iskreno zahvaljujemo. Hkrati sporočamo, da bo pomoč, tako v donacijah kot v delu na terenu, dobrodošla in potrebna tudi v prihodnjih letih, saj bo sanacija pogorišča trajala desetletja.

Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.

Prve akcije z vključevanjem poslovne in širše javnosti bodo organizirane v drugi polovici novembra in v decembru. ZGS, občine Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen načrtujejo tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo v petek, 25. novembra, pred Pomnikom miru na Cerju. Podjetja bodo ob tej priložnosti povabljena k podpisu zaveze o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki vključuje nabiranje semen, vzgojo avtohtonih sadik listavcev in pogozdovanje pogorišča ter vzpostavitev izobraževalno-turistične poti med tremi občinami.

Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka; 26. novembra bo na Cerju potekalo pogozdovanje, 10. decembra pa sejanje semen. Letos bo predvidoma pogozdenih 100 ha pogorelih gozdov.

Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Vsi, ki smo vključeni v projekt obnove gozda preko koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa (COPK) verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi. Hvala vsem, ki boste kakor koli prispevali, da bo obnova uspela in bodo lahko bodoče generacije deležne sadov našega truda in dela.«

Kontakt za medije:

Tina Dolenc, tel. 051 354 666 ali pr@kali.si

V jeseni in preko zime bo Zavod za gozdove Slovenije nadaljeval pregled gozdov in lastnikom gozdov z odločbo določal posek s podlubniki napadenih dreves - lubadark. Lubadarke v poznem poletju in jeseni prepoznamo po rjavi črvini okoli koreničnika in za luskami skorje, odpadanju iglic z obarvane ali še zelene krošnje ter odstopanju in odpadanju skorje z debla. Preko zime smo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje z debla.

Lubadarke je treba čim prej posekati in olupiti oziroma les odpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo. Zalego podlubnikov v vejah in vrhačih uničimo s kurjenjem ali izdelavo sekancev. Veje in vrhače iglavcev, ki s podlubniki niso napadeni, razžagamo in zložimo v kupe, tako da so debelejši konci v notranjosti kupa. V primeru strojne sečnje jih zložimo pod kolesa na sečne poti in zavozimo. Poskrbimo za ureditev sečišča, zlasti za odvodnjavanje prometnic in pretočnost vodotokov. Če bomo preko jeseni in zime uspešni in bomo iz gozda spravili večino lubadark, bomo s tem zmanjšali obseg škode zaradi podlubnikov v naslednjih letih.

Pravočasen posek je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Povezava: več informacij in slikovno gradivo.

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 41 tekmovalcev, ki so tekmovali v kategorijah: posamezno, mladi lastniki gozdov in ekipno. V spodnji razpredelnici so navedeni zmagovalci v posameznih kategorijah in območna enota (OE) Zavoda za gozdove Slovenije, iz katere prihajajo.

Pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad so udeležence nagovorili: ga. Irena Šinko, ministrica, in dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbrane je nagovoril tudi mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije: »Nesreče pri delu v gozdu so tragedija za posameznika, njegovo družino in lokalno skupnost. V letu 2022 žal ponovno beležimo porast nezgod pri delu v gozdu, saj se je v prvi polovica leta smrtno ponesrečilo že 11 lastnikov gozdov,« je poudaril v nagovoru ter lastnike gozdov pozval, naj bo pri izvedbi gozdarskih del varnost vedno na prvem mestu.

Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prijazno prispevali številni pokrovitelji. Ob sejmu je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov  organiziral tudi okroglo mizo, na kateri so razpravljali o izzivih sodobne nege gozda in o korakih za njeno čim hitrejšo uvedbo v stalno gozdarsko prakso.

Do konca sejma AGRA 2022 lahko obiskovalci obiščejo gozdarsko brunarico na sejmišču,kjer se lahko srečajo s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu, gozdarsko načrtovanje in ukrepe v gozdovih. Z aktivnostmi gozdne pedagogike za otroke je poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino, na ogled pa so tudi dokumentarni filmi o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. Do konca sejma potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.

Zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena so smrekova drevesa postala manj odporna na napade podlubnikov, zlasti na sušnih in soncu bolj izpostavljenih legah. Visoke temperature spodbujajo razvoj podlubnikov, zato se je njihova številčnost povečala, škode v gozdovih zaradi podlubnikov pa se povečujejo. Prvi vidni znak napada podlubnikov v tem času je črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa. Znak napada podlubnikov v sušnem poletju je tudi odpadanje zelenih iglic ter tudi odpadanje skorje pri še zeleni krošnji. Drevesa z opisanimi znaki napada zaradi podlubnikov se bodo zagotovo posušila, zato je treba s sečnjo začeti nemudoma.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) nadzoruje ogrožene gozdove in določa lastnikom gozdov posek z odločbami. S čim prejšnjim posekom napadenih dreves in robnih dreves tako preprečimo širjenje žarišča podlubnikov in zmanjšamo škodo zaradi podlubnikov. V letu 2022 je bilo do konca julija za posek zaradi podlubnikov določenih 140.000 m³  s podlubniki napadenih iglavcev, od tega polovica (70.000 m³) v mesecu juliju. Količina za posek določenih dreves je sicer podobna kot v enakem obdobju lani, vendar pa je zaradi vremenskih razmer stanje letos bolj zaskrbljujoče.

Pravočasen posek je poleg same preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Več informacij:  http://www.zgs.si/delovna_podrocja/varstvo_gozdov/varstvo_gozdov_pred_podlubniki/index.html#c3490

»Za njihovo pripravljenost pomagati se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljujemo, hkrati pa jih že sedaj vabimo k sodelovanju pri obnovi poškodovanih gozdov,« je povedal mag. Janez Logar v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Koordinacijo Zavoda za gozdove Slovenije je danes obiskal tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki se je srečal z v. d. direktorja in sodelavci.

Z današnjim dnem prekinjamo dnevno obveščanje ZGS o razmerah na požaru na Krasu, za vprašanja pa ostajamo na voljo.

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Prostovoljcem in sodelavcem se zahvaljujemo za njihovo srčnost in pripravljenost pomagati, hkrati pa jih opozarjamo, naj pri delu kljub vročini uporabljajo osebno varovalno opremo, ki varuje njihova življenja. Če nimajo primerne osebne varovalne opreme in ustreznih znanj, naj se akcije ne udeležujejo. Priložnosti za manj usposobljene prostovoljce bodo po umiritvi razmer ob obnovi gozdov.

Vse usposobljene in primerno opremljene delavce pa ponovno vabimo k delu jutri, 24. 7. 2022, ko bo zbor prostovoljcev potekal ob isti uri kot danes - ob 7.00 pri osnovni šoli v Komnu.

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Zadnji večji požar (2. največji požar vseh časov) na tem območju se je zgodil leta 2003. Sanacija po požaru je trajala več let, gozdovi na tem območju pa bodo za povrnitev v prejšnje oz. primerljivo stanje potrebovali več desetletij, morda celo stoletje. Poleg gospodarske škode požar povzroča izjemno škodo za biotsko raznovrstnost, med njimi tudi gozdne živali – večje iščejo zavetje izven območja požara, številne pa požara ne bodo preživele.

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Požar se še vedno širi, evakuirajo nove vasi. Iz nedeljskega požarišča se je požar razširil na glavno cesto Temnica-Renče, kjer ga gasilci poizkušajo zaustaviti, da se ne bi razširil proti Trstelju. Da se požar ne bi razširil v smeri proti Komnu, gozdarji izvajajo širjenje protipožarnih gozdnih prometnic na območju borovih gozdov. Širijo trase in sekajo drevje ob trasi.

Trenutno je na terenu okoli 40 gozdnih delavcev – sekačev, 3 sečni stroji (harvesterji) in več enot druge gozdarske mehanizacije. V intervencijo je vključenih 8 delavcev ZGS OE Sežana, podporo nudi centralna enota ZGS, glede na potrebe pa bomo terenski kader še okrepili.

Na ZGS bomo še naprej po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode po najobsežnejšem gozdnem požaru v Sloveniji. Po umiritvi razmer bomo, kot predvideva zakonodaja, izdelali sanacijski načrt in aktivno pristopili k sanaciji poškodovanih gozdov.

Fotografije: Zavod za gozdove Slovenije

Ekološka povezljivost zagotavlja delovanje naravnih procesov, kot so pretok genov, migracije in razširjanje rastlin ter živali in prispeva k omilitvi negativnih vplivov delovanja človeka, vključno z razdrobljenostjo habitatov in podnebnimi spremembami. Pomemben element za ohranjanje ekološke povezljivosti in biotske raznovrstnosti na makro-regionalni ravni so čezmejna Natura 2000 območja in zavarovana območja. Pretekle zahtevne politične in ekonomske okoliščine so v velikem delu območja ADRION negativno vplivale tudi na ekološko povezljivost zaradi fizičnih in zakonodajnih ovir. V projektu DINALPCONNECT te ovire preučujejo in jih s projektnimi aktivnostmi poskušamo omiliti v mreži čezmejnih pilotnih regij, ki povezujejo biotsko pestre Dinaride in Alpe. V okviru projekta smo vzpostavili 4 čezmejna pilotna območja. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je odgovoren za slovenki del pilotnega območja med Italijo in Slovenijo, ki zajema širše območje Triglavskega narodnega parka in Naravnega parka Julijsko predgorje. Zaradi tradicionalne, sonaravne ter zmerne rabe prostora in naravnih virov je pilotno območje eden najbolj ohranjenih in najdragocenejših predelov za dolgoročno zagotavljanje ekološke povezljivosti v širšem alpskem prostoru.

V okviru projekta so na ZGS kot izhodišče preučili obstoječe gozdarske in kmetijske prakse ter zelene gospodarske panoge, ki vplivajo na izbrane habitate ali vrste, ter predlagali njihove prilagoditve za izboljšanje ekološke povezljivosti. Pri tem nam je bila v podporo analiza EU in nacionalnih politik (pripravil jih je projektni partner Univerza v Atenah) na področju kmetijstva in gozdarstva. Pripravljene so smernice.

Slovenija ima v jadransko - jonski (ADRION) regiji še posebej pomembno vlogo, saj leži na stiku dveh velikih in razmeroma ohranjenih gorstev - med Alpami in Dinaridi. Načrtovane projektne aktivnosti so usmerjene na pilotna območja projekta, kjer z različnimi varstvenimi ukrepi prispevamo k izboljšanju stanja za izbrane vrste ali habitatne tipe. Projektne aktivnosti v pilotnem območju Italije in Slovenije so usmerjene v obravnavo problematike čezmejnega upravljanja z gozdovi in izbranimi vrstami rastlinojede divjadi, to je gamsa in alpskega kozoroga. Opredelili so ključne koridorje, ki vrstam omogočajo prehajanje med Dinaridi in Alpami, kot tudi ovire za ekološko povezanost populacij.

Poleg vzpostavitve ali okrepitve čezmejnega sodelovanja bo končni rezultat tako kot v ostalih pilotnih območjih projekta DINALPCONNECT priprava akcijskega načrta, ki bo vključeval potrebne ukrepe za izboljšanje ekološke povezljivosti. Ti vključujejo na primer področja enotnega čezmejnega spremljanja stanja vrst in habitatov, ukrepe omilitve posledic različnih fizičnih ovir, uskladitev okoljskih programov in strategij ter predpisov na področjih upravljanja z divjadjo in gozdovi. Začrtane naloge se bodo delno uresničevale že v obdobju trajanja projekta DINALPCONNECT ter se izvajale tudi po njegovem formalnem zaključku.

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/

»Z ukrepi sodobne nege gozda usmerjamo razvoj gozdov v načrtovano smer in pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe. Trajnostno zagotavljanje vseh funkcij, ki jih gozdovi nudijo družbi, bi bilo brez izvajanja nege gozda močno oteženo. Pričakovanja družbe do gozdov postajajo vse večja in kompleksnejša – gozdovi postajajo vse pomembnejši prostor za rekreacijo, vir energije, okolje za varovanje biotske raznovrstnosti, turistični produkt, … Vse interese in pričakovanja bo mogoče uskladiti le ob strokovnem načrtovanju ter medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vseh deležnikov v gozdnem prostoru,« je ob uvodu v prireditev povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Sodobna nega gozda upošteva klasična načela nege gozda, usmerja pa v racionalizacijo ukrepov, prepušča del gozdnih sestojev naravni samodejnosti in se tesno prilagaja naravnim in družbenim razmeram ter ciljem gospodarjenja z gozdovi v podnebno nestabilnem okolju Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov stopa v ospredje nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozdov na negativne posledice podnebnih sprememb ter hkrati ohranjamo oz. izboljšujemo njegovo biotsko pestrost. Z vzgojo kakovostnih in zdravih dreves tako krepimo funkcije gozdov, celotni družbi zagotavljamo gozdne proizvode, lastnikom gozdov pa zagotavljamo prihodek.

Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Prireditve tedna gozdov bodo po vsej Sloveniji potekale do nedelje, 29. 5. 2022, nekateri dogodki pa bodo potekali tudi v juniju.

Informacije, seznam dogodkov: Spletna stran Tedna gozdov 2022

S pomočjo genetskih analiz so ugotovili, da je ris Blisk oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete pojasnjuje: “Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNA dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več “preseljenih genov”, vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben.”

Ime za risa so tokrat izbirali v sodelovanju s centrom DINA Pivka in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Učiteljica Suzi Avsec: »Ko smo zbirali predloge imena, smo ugotovili, da ni tako enostavno najti dobrega in smiselnega imena, povezanega z gozdom, risi in lokalnimi posebnostmi. Učenci so z veseljem pošiljali svoje predloge, iz nabora pa je nato strokovna komisija, ki so jo poleg mene sestavljali še lokalni lovec Miro Uljan, Boštjan Gorenc - Pižama, predstavnica centra DINA Pivka in predstavnica projekta Maja Sever, izbrala pet finalistov, zmagovalno ime pa so izbrali otroci.” Zmagalo je ime Blisk, ker ris bliskovito iz zasede skoči na svoj plen.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili štirinajst risov; štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”. Ugotovili so, da se je pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Goru, Boris, Katalin, Alojzije in Emil), uspešno vključilo v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih lansko leto izpustili v Alpah, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, saj se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo.

Projekt poteka v okviru finančnega mehanizma LIFE, ki je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Angelo Salsi, direktor programa LIFE: “Evropska unija ima največjo mrežo zaščitenih območij na svetu (Natura 2000) in s pomočjo programa LIFE skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti teh območij ter podpira ljudi, ki tu živijo. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji.” Slovenski projekti LIFE so bili večkrat tudi nagrajeni, leta 2020 je projekt LIFE DINALP BEAR, katerega vodilni partner je bil Zavod za gozdove Slovenije, dobil nagrado za najboljši projekt v kategoriji Narava in biotska raznovrstnost.

Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave, sodelujejo pa tudi partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu.

Osrednja prireditev je potekala na učni poti Gozd je kultura na Gradu Sevnica, kjer je udeležence nagovoril v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, ki je v nagovoru udeležencem povedal: »Ena izmed osrednjih nalog Zavoda za gozdove Slovenije so vodenja po gozdu, ki večinoma potekajo po gozdnih učnih poteh. Namen teh vodenj je zbliževanje človeka in gozda, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo. Najpomembnejši pa je prenos znanja o gozdu in gozdarstvu na predšolske in šolske otroke - z gozdno pedagogiko želimo pri mladi generaciji želimo oblikovati spoštljiv in trajnosten odnos do gozda in naravnega okolja. V letih pred začetkom epidemije je Zavod za gozdove Slovenije v gozd letno popeljal preko 15.000 otrok, želimo pa si čim več sodelovanja s šolami in hitro vrnitev na raven pred epidemijo.«

Ob Dnevu Zemlje na Zavodu za gozdove opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov.  Gozdovi ter gozdarke in gozdarji se soočajo s številnimi izzivi, ki jih povzročajo predvsem podnebne in družbene spremembe. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti. Naštevajo le nekaj trenutno najbolj perečih: povečane potrebe po krčitvah gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, in številni drugi.

Ob Dnevu Zemlje ne pozabimo na gozdove, ki nam nudijo prostor in storitve, ki so neprecenljive za življenje vseh prebivalcev Slovenije.

Osrednja prireditev ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov je potekala v Litiji, kjer so organizatorji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Občina Litija v dvorani Kulturnega centra podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021. Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob tej priložnosti izpostavil: »Veseli nas, da lahko ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov podelimo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za skrbno gospodarjenje in tesno življenjsko povezanost z gozdom. Današnji dogodek pomeni praznovanje odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in razvoja podeželja.«

Državni sekretar Anton Harej je na podelitvi izpostavil: »Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda z že več kot dvajsetletno tradicijo temelji na praksah, ki jim velja slediti. Te združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Skrb za gozd v najširšem pomenu je osnovno vodilo pri izvajanju gozdne politike. Na ministrstvu se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo nego in obnovo gozdov, vlaganja za varno in učinkovito delo ter razvoj gozdne infrastrukture.« Izpostavil je tudi pomen obnove in nege gozdov v Sloveniji za njihovo prilagajanje in razvijanje odpornosti na podnebne spremembe ter vloge pri ponoru ogljika. Gozd je tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju.

Udeležence sta nagovorila tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, ki je v nagovoru izpostavil velik pomen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozda, saj ti predstavljajo zgled za vse ostale lastnike in v imenu gostitelja Franci Rokavec, župan Občine Litija.

Dodatne informacije o aktivnostih v okviru letošnjega mednarodnega dneva gozdov najdete na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

»Rekorderji« 16. licitacije licitacijo vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu:

Nega gozda je ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov. Nizka realizacija nege gozda negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda, zato lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih. »Le z rednim in skrbnim izvajanjem nege gozda bomo lahko zagotovili stabilnost in odpornost gozdov prihodnosti. Pogosto pa je prav izvedba načrtovanih ukrepov nege gozda najpomembnejša sestavina v receptu za vzgojo najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov,« je ob licitaciji povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi v slovenskih gozdovih za leto 2021. V letu 2021 je bilo posekanega za 4,08 milijonov m³ drevja - 70 % poseka je bilo negovalne narave, 26 % je bilo sanitarnega poseka, 4 % poseka pa je bilo opravljenega zaradi drugih vzrokov. Posek je bil v letu 2021 nekoliko manjši kot v letu 2020 (4,23 milijonov m³), predvsem zaradi manjšega sanitarnega poseka. V letu 2021 je bilo posajenih 900.258 sadik gozdnega drevja.

Sečnja v borovih sestojih na območju naselja Trnovo

V letošnjem letu se je zaradi ugodne cene borovega lesa izredno povečal interes lastnikov gozda za sečnjo v borovih sestojih, kar je opazno predvsem na območju naselja Trnovo oziroma na obrobju Trnovskega gozda. Samo v oddelku 38 v gozdnogospodarski enoti Gorica (območje okoli naselja Trnovo) je bilo izdanih 13 odločb v obsegu 2.400 m³ lesne mase (kar sicer predstavlja okoli 6 % celotne lesne zaloge bora v tem oddelku). Veljavnost odločb je sicer 5 let, vendar se bodo verjetno realizirale v letošnjem spomladanskem času.

Po obstoječih načrtih (Perspektivni gozdno melioracijski načrt za Slovensko Primorje, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana - IGLG, 1963) je bila glavnina borovih sestojev okoli naselja Trnovo posajenih kot predkultura pred letom 1900 na takrat degradiranih pašnih površinah. Po takratnem načrtu so bili ti sestoji že leta 1963 predvideni za premeno v naravne sestoje, vendar do danes to ni bilo izvedeno zaradi manjšega zanimanja lastnikov gozda za sečnjo zaradi nizke cene borovine.

Danes so ti gozdovi stari večinoma od 120 do 130 let, kar potrjujejo tudi štetje branik posekanih dreves. Sečnja je skladna z gozdnogospodarskim načrtom, saj sestoji presegajo sečno zrelost (80-100 let). Zato je njihova kakovost, vitalnost in stojnost iz leta v leto slabša. Prihaja do razvrednotenja lesa, napada škodljivcev in sušenja bora. Večje površine borovih sestojev, kakršni so pod naseljem Trnovo, pa so tudi izjemno požarno ogrožene. Borovi gozdovi so v zadnjih letih močneje podvrženi napadom pinijevega sprevodnega prelca in več glivičnim boleznim (predvsem iglic) kar slabi njihovo zdravstveno stanje.

Lastniki gozda oziroma izvajalci del morajo sečišče v času sečnje označiti z opozorilnimi tablami, v kolikor pa bo potrebno, bo Zavod, na predlog lastnikov gozda, izdal dovoljenje za zaporo gozdnih cest na območju sečnje in spravila lesa. V času spravila bodo bolj obremenjene tudi gozdne prometnice, najbolj gozdna cesta Trnovo-Zverinc, poškodbe bodo po zaključku sanirane.

Obiskovalce teh gozdov prosimo, da upoštevajo označbe in se ne gibljejo na območju sečnje in spravila lesa, saj je to lahko nevarno. V spomladanskem času pa bo ponekod motena tudi estetska in rekreacijska funkcija teh gozdov - prosimo za razumevanje.

Zimska sečnja v Trnovskem gozdu

V zadnjih letih opažamo povečan obisk v Trnovskem gozdu in v gozdovih nasploh, predvsem zaradi pandemije koronavirusa SarS-Cov-2 in s tem povezanimi priporočili za gibanje v naravi ter omejitvami pri uporabi objektov za rekreacijo v zaprtih prostorih. V slovenskih gozdovih velja prost dostop v gozdove in uporaba funkcij gozdov tudi za nelastnike, ki se lahko prosto gibajo po gozdovih in v skladu z omejitvami nabirajo postranske gozdne proizvode. To se pozna tudi pri obisku iz sosednje Italije, kjer je gibanje v gozdu bolj omejeno. Opozarjamo, da pri tem obiskovalci ne smejo ovirati lastnikov gozda pri gospodarjenju z gozdovi.

Kot vsako leto se izvaja redna zimska sečnja v Trnovskem gozdu. V Lokvarskem in Trnovskem delu se po povečani intenziteti sečenj v zadnjih letih, do katere je prišlo zaradi porušene dinamike sečenj med leti 2014 - 2021 (v času sanacije žledoloma se je glavnina sečenj izvajala v državnih gozdovih drugje po Sloveniji), v zadnjem letu gozdarska dela spet izvajajo po normalni letni dinamiki veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Sečnje v letošnjem letu bodo usmerjene predvsem v redčenja in v uvajanje gozdih sestojev v obnovo, manj pa v končne poseke, ki so na podlagi gozdnogospodarskih načrtov prevladovali v zadnjih letih.

Trenutno se v državnem gozdu na območju Trnovega izvaja sečnja v naslednjih deloviščih:

• Na Poncali (oddelki 71 in 72), kjer se gradijo tudi gozdne vlake, je Direkcija RS za infrastrukturo za državno cesto izdalo soglasje za izvedbo gozdarskih del. Ta del ceste je proti Predmeji tudi zaradi snežnih razmer neprevozen.
• Na območju Rabotnega (oddelek 51) se dela zaključujejo.
• Začela so se dela na Malem Češeviku (oddelek 52) ob javni cesti proti Lazni.
• Na Puštalski rebri (oddelek 47) se vrši spravilo z žico, gozdna cesta po Puštalski rebri je tudi sicer zaprta.
• V Boli (oddelek 63), kjer so pravkar začeli z deli, je v času med  7.00 in 16.00 uro izdana odločba za zaporo gozdne ceste Nemci-Spletni vrh-Lokve, ki bo veljala do 28. 2. 2022.
• v oddelku 63 (Brezov hrib), se dela zaključujejo, potrebno je še zagotoviti gozdni red in odvoz lesa.

Obiskovalce gozda prosimo, da upoštevajo prepovedi in opozorila ter označbe na gozdnih in drugih prometnicah in ne zahajajo na območje sečnje in spravila lesa.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin

S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”.  Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.

Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.

Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.

Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil: “Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.”

Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se glede na podatke “lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980”. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.

Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno; Rok Černe pravi: “V letošnjem letu bomo nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujemo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.” Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Celotno poročilo o spremljanju doselitev risov je dostopno na spletni strani projekta LIFE Lynx.