Zavod za Gozdove Slovenije http://www.zgs.si/ en.UTF-8 ZGS Mon, 11 Nov 2024 07:00:16 +0100 Mon, 11 Nov 2024 07:00:16 +0100 Sporočila za javnost ZGS Novice news-1016 Fri, 27 Sep 2024 12:37:00 +0200 Podpisali pogodbo za nov gozdarski informacijski sistem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1016&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b43ce58f0ea4555bffb0699cba0e6908 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je danes s podjetjem Flycom Technologies podpisal pogodbo o vzpostavitvi in vzdrževanju gozdarskega informacijskega sistema, vrednega 2,16 milijona evrov. Gozdarski informacijski sistem je najpomembnejša in ključna naloga projekta eGozdarstvo za ZGS, ki bo poenostavila, optimizirala in nadgradila javno gozdarsko službo, lastnikom gozdov pa omogočila bolj nazorne informacije o gozdu in gospodarjenju z njimi. Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k digitalnemu prehodu. Projekt izvaja ZGS v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarskim inštitutom Slovenije. Sredstva v višini 2.159.400 evrov z ddv so zagotovljena iz Načrta za okrevanje in odpornost EU. 

Vzpostavitev novega gozdarskega informacijskega sistema bo omogočila uporabo sodobnih naprednih digitalnih orodij, skupaj z novo terensko in pisarniško opremo, ki je bila v sklopu projekta eGozdarstvo kupljena v letih 2023 in 2024. »Aktivnosti za vzpostavitev novega sistema se bodo začele takoj po podpisu pogodbe in računamo, da bomo v letu 2025 postopoma začeli prehod na nov informacijski sistem, ki bo v redno rabo na ZGS pri vseh strokovnih službah prišel leta 2026,« je ob podpisu pogodbe dejal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev in dodal: »Izzivi, ki jih prinašajo družbene in podnebne spremembe ter usklajevanje različnih, tudi nasprotujočih interesov številnih deležnikov, zahtevajo od gozdarske stroke učinkovit nadzor nad gozdnim prostorom ter strokovno in odzivno upravljanje. Nov gozdarski informacijski sistem bo ZGS omogočal boljšo podporo pri opravljanju tovrstnih nalog.«

Ključne storitve, ki jih bo podpiral nov gozdarski informacijski sistem se nanašajo na področje gojenja, gozdarskega nadzora, gozdarskega načrtovanja, posege v prostor, posek, gozdno tehniko in varstvo gozdov. Znotraj naštetih področij bo vzpostavljenih več novih modulov, ki bodo omogočali podporo izvedbam najzahtevnejšim prostorskim analizam, načrtovanju in izvajanju gospodarjenja z gozdovi z glavno nalogo poenostavitve, optimizacije in nadgradnje javne gozdarske službe. Za lastnike gozdov in ostale deležnike bo to pomenilo bolj enostavno in učinkovito storitev, podprto z večjim številom podatkov, birokratsko razbremenitev ter hitrejši in bolj nazorne informacije o gozdu ter gospodarjenju z njim.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-1014 Wed, 25 Sep 2024 12:55:41 +0200 Nov projekt za izboljšanje soobstoja z velikimi zvermi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1014&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=862b69c1809a55b205f4de020e1c43b1 Tematika vpliva velikih zveri na kmetijstvo je aktualna že vrsto let. Čeprav sta populaciji volka in medveda v Sloveniji v ugodnem stanju, je za njuno dolgoročno ohranjanje ključno, da ju ljudje sprejemajo v svojem okolju. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da prihaja do konfliktov z ljudmi in njihovimi dejavnostmi, vključno z živinorejo in čebelarstvom. V Sloveniji smo ponosni na visoko stopnjo ohranjenosti narave. Smo ena od držav v Evropi, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in evrazijski ris). Kljub izjemni pokritosti naše države z gozdom, nimamo obsežnih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali »samostojni« življenjski prostor za velike zveri, zato so interakcije z njimi neizogibne. Zaradi prepletanja naravnega okolja in kulturne krajine je tako nujno, da ljudje z zvermi soobstajamo.  

Za izboljšanje soobstoja z velikimi zvermi si prizadevajo različne institucije. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) se ukvarja predvsem s preprečevanjem škod po velikih zvereh, Univerza v Ljubljani izvaja raziskave in sodeluje pri monitoringih in izobraževanju, Ministrstvo za naravne vire in prostor izplačuje odškodnine ter sofinancira zaščitno opremo oškodovancem. Podporo kmetom zagotavlja tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvsem v sklopu ukrepov strateškega načrta skupne kmetijske politike. ZGS in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poleg spodbujanja zaščite premoženja podpirata tudi odvzem osebkov iz populacije s ciljem zmanjševanja konfliktov.

Velike zveri se v zadnjih letih pojavljajo tudi na območjih, kjer več desetletij niso bile stalno prisotne, npr. v alpskem svetu. Pojav je pri lokalnih skupnostih, zlasti pri živinorejcih, sprožil številna vprašanja, saj obstoječi nabor preventivnih ukrepov in način njihovega izvajanja ni vedno primeren za zahtevnejša območja alpskih pašnikov.

Za izboljšanje in uskladitev dela na področju upravljanja z velikimi zvermi so se v novem skupnem projektu “LIFE VARNA PAŠA” zbrale vse ključne organizacije:

  • Zavod za gozdove Slovenije (vodilni partner),
  •  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
  •  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
  •  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
  •  Univerza v Ljubljani (štirje oddelki Biotehniške fakultete in Fakulteta za elektrotehniko),
  •  Čebelarska zveza Slovenije in
  •  Občina Pivka.

Sredstva za izvajanje projekta so partnerji pridobili iz evropskega mehanizma LIFE, sofinancira pa ga Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Raznolik partnerski konzorcij iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja bo sistemsko pristopil k razvoju novih rešitev za preprečevanje konfliktov. Glavnina projektnih aktivnosti bo zato namenjena zmanjševanju škod, ki nastajajo zaradi napadov velikih zveri na pašne živali in drugo človekovo premoženje. Cilj je izboljšati, prilagoditi in uvesti izvedljive ukrepe za preprečevanje škod, razširiti njihovo uporabo z aktivnim sodelovanjem deležnikov ter razviti stroškovno racionalne in učinkovite ukrepe, ki bodo vključeni v novo skupno kmetijsko politiko po letu 2027.

"Vsa zaščitna sredstva in prakse bomo razvijali ali prilagajali v sodelovanju s kmeti, čebelarji kmetijskimi in čebelarskimi svetovalci, pooblaščenci za cenitev škod in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Poleg tega bomo z vključevanjem prostovoljcev izboljšali in razširili mrežo ljudi za pomoč kmetom,« je o celostnem pristopu projekta k reševanju problematike dejal Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, vodja projekta LIFE Varna paša.

Namen projekta je tudi razvijati spretnosti skupnega dialoga med različnimi interesnimi skupinami in strokami ter povečati znanje o velikih zvereh, s poudarkom na učinkovitih praksah za preprečevanje konfliktov. Pri tem je ključnega pomena tudi prenos znanj iz prakse v šole. Z vključitvijo tematik v redne izobraževalne programe s področja kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva se bo zapolnila vrzel v sistemskem izobraževanju ter tako dolgoročno prispevala k strpnemu soobstoju velikih zveri in človeka.

]]>
Sporocila_javnost
news-1010 Thu, 12 Sep 2024 14:06:19 +0200 30 let javne gozdarske službe in Zavoda za gozdove Slovenije index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1010&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e2233bb7aab17d7167ba977072bb9ce6 Zavod za gozdove Slovenije je danes skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na gozdarskem srečanju obeležil 30 let delovanja javne gozdarske službe. Čeprav je to za gozd kratko obdobje, pa je za stroko dolga doba, ki je v tem času pokazala, da je trajnostno, večnamensko in sonaravno upravljanje z gozdovi ključno za oblikovanje trajnostnih in odpornih gozdov.  Na gozdarskem srečanju na Rogli sta zbrane gozdarke in gozdarje ter goste poleg župana Občine Zreče mag. Borisa Podvršnika nagovorila tudi državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev. Gregor Danev je kot sedmi direktor Zavoda za gozdove Slovenije orisal prehojeno pot javne gozdarske službe. Zavod za gozdove Slovenije je bil pravno ustanovljen z zakonom o gozdovih leta 1993, dejansko pa je bil ustanovljen leto dni kasneje. S tem se je začelo novo poglavje javne gozdarske službe v Sloveniji, katere predhodniki so že zelo dobro začrtali temelje mnogonamenskega, trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Že v začetku začrtani teritorialni organiziranosti Zavod sledi še danes, a za razliko od preteklih gozdnih gospodarstev kot ena pravna oseba, ki je centralno vodena v Ljubljani. Ključna naloga javne gozdarske službe in Zavoda za gozdove Slovenije je skrb za razvoj gozda in prostoživečih živali, za kar skrbi 757 zaposlenih, od katerih jih je 186 na Zavodu že vseh 30 let. Vsem sedanjim in nekdanjim zaposlenim se je direktor Gregor Danev ob tej priložnosti zahvalil za njihov prispevek. »Danes praznujemo 30 let zavezanosti sonaravnemu, trajnostnemu in mnogonamenskemu gospodarjenju z gozdovi, kar ni nekaj samo po sebi umevnega v evropskem prostoru. Uresničitev te zaveze je pomemben rezultat treh desetletij strokovnega dela in prizadevanj vseh, ki predstavljamo sodobno gozdarsko službo in njeno stroko. Zavod za gozdove Slovenije je postal močna strokovno-upravna inštitucija, na katero se lahko zanesejo lastniki gozdov in drugi deležniki,« je dejal Gregor Danev.

V nagovoru je izpostavil tudi izzive, s katerimi se Zavod spopada ves čas delovanja, kot so financiranje javne gozdarske službe in povečevanje javnih nalog. Zavod namreč opravlja svetovalno in izobraževalno funkcijo, je upravni organ, v imenu lastnika opravlja finančne naloge vlaganj v gozdove, hkrati pa je tudi nadzorni organ. Kljub vsemu pa vsa ta leta ostaja ključna strokovna naloga gozdarja svetovanje lastnikom gozdov in skupna izbira dreves za posek. 

Državna sekretarka Eva Knez pa je v nagovoru izpostavila tudi podnebne spremembe, ki prav tako v gozdarstvu prinašajo velike izzive: »Moto današnjega praznovanja Gozdovi za prihodnost je izjemno relevanten. Pospešeno se namreč soočamo s podnebnimi spremembami, ki se v gozdu odražajo kot veliko število izjemnih vremenskih pojavov, kot naravne ujme rekordnega obsega, kot prekomerna namnožitev škodljivih organizmov in pojavljanje novih, doslej neznanih škodljivih organizmov.« Dodala, da je ključen izziv za gozdarsko stroko, kako gospodariti z gozdovi v prihodnosti, da bodo čim bolj odporni in kako ob naravnih ujmah hitro in učinkovito ukrepati.

Na srečanju so bile predvidene tudi različne strokovno-družabne delavnice na prostem, ki pa jih zaradi  slabega vremena v večini ni bilo možno izpeljati.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-1004 Sun, 25 Aug 2024 18:19:00 +0200 Ekipni zmagovalci 24. državnega sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov so Nazarčani index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1004&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fc32d9ff4704e60e04e8dede61c71d78 Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki je tokrat potekalo že 24. Letos je bil najhitrejši in najspretnejši Klemen Mazej iz Območne enote Nazarje, ekipa Nazarij pa je slavila tudi v ekipni razvrstitvi. Nedelja je sicer na sejmu rezervirana za t. i. gozdarski dan.  Zavod za gozdove Slovenije s partnerji tradicionalno organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. 

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 13 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 39 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno. 

Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj natančen Klemen Mazej iz Območne enote Nazarje, drugo mesto je pripadlo Matiji Brožiču iz Območne enote Sežana, tretje mesto pa je zasedel Dani Avbreht iz Območne enote Nazarje. 

Ekipno je slavila ekipa iz Območne enote Nazarje, ki so jo sestavljali Klemen Mazej, Dani Avbreht in Miha Kaker. Drugo mesto je osvojila ekipa Območne enote Tolmin, v sestavi Tadej Rupnik, Miha Tominec in Marko Žgavec, tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote Ljubljana, ki so jo sestavljali: Uroš Šuštar, Nejc Močnik in Mihael Brlec. Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali številni pokrovitelji.

Zbrane so pred tekmovanjem nagovorili minister za naravne vire in prostor Janez Novak, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gregor Meterc, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru poudaril, da so tekmovalci ambasadorji varnega dela z motorno žago in se jim zahvalil za prispevek, ki ga opravljajo v gozdovih. »Na Zavodu za gozdove Slovenije si prizadevamo za prenos znanja s predstavitvami na različnih sejmih ali z organizacijo usposabljanj, ki jih vodijo izkušeni inštruktorji za varno delo z motorno žago. Ta usposabljanja še v večji meri podpirajo tudi ukrepi novega Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2024–2027. Prva izobraževanja v novem sklopu se bodo začela jeseni, zato so vsi lastniki gozdov vabljeni, da se jih udeležijo v čim večjem številu, saj so zanje brezplačna.«

Zavod za gozdove Slovenije se sicer na sejmu AGRA predstavlja v gozdarski brunarici, kjer lahko obiskovalci sejma obiščejo revirno pisarn in za nasvet povprašajo gozdarke in gozdarje, si na Pregledovalniku ogledajo sestavo svojega gozda in se pogovorijo o priporočljivih ukrepih v gozdu. Na voljo so tudi letaki z zbranimi povezavami do digitalnih orodij in rešitev za lastnike gozdov za lažje upravljanje z gozdovi. Obiskovalcem sejma so na voljo informacije o ukrepih za varovanje pašnih živali, prisluhnejo pa lahko tudi zvočnemu sprehodu po slovenskih pragozdovih. Na ogled je razstava fotografij ob 30-letnici Zavoda za gozdove Slovenije in predstavitev najboljših gozdnih učnih poti, ki letos praznujejo 50-letnico. Od ponedeljka do srede pa potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-1002 Fri, 23 Aug 2024 12:48:08 +0200 Na sejmu AGRA tudi revirna pisarna, gozdne delavnice in predstavitve index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1002&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=738d1f7f363cd74689b55b910e4e522f Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) tudi letos sodeluje na 62. sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na katerem bo osrednji dogodek že tradicionalno 24. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Slovenije. Na gozdarski dan, to je v nedeljo, se bo na tekmovalnem poligonu pomerilo 13 ekip iz vse Slovenije z 52 udeleženci. Lastniki gozdov pa bodo lahko v času sejma v revirni pisarni, ki bo v gozdarski brunarici, dobili vse informacije o svojem gozdu. Gozdarska brunarica, ki se nahaja v gozdičku ob drevoredu, nudi umiritev od sejemskega vrveža, ob enem pa ponuja vrsto zanimivih vsebin, povezanih z gozdom in gozdarstvom. Gozdarke in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije bodo predstavili sonaravno upravljanje z gozdovi in kako z uporabo digitalnih orodij, novih tehnologij in raziskav učinkoviteje načrtujejo razvoj gozdov, da bodo uspešneje kljubovali podnebnim spremembam. Letošnja novost je revirna pisarna, kjer si bodo lahko lastniki gozdov ogledali podatke o svojem gozdu. Na ogled bodo tudi kratki filmi o varnem delu z motorno žago, o invazivnih rastlinah, o delu gozdarjev in projektu varna paša.    

Na ogled bo tudi razstava slik ob 30-letnici ZGS, v znamenju 50-letnice gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji pa bodo v okolici brunarice predstavljene letošnje najboljše gozdne učne poti. Za obiskovalce so pripravljene gozdne delavnice, na katerih bodo z vsemi čutili spoznavali gozd in življenje v njih. Na predstavitvah postavljanja elektromrež za varno pašo bodo zainteresirani lahko dobili več informacij o ukrepih za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi in subvencijah. Inštruktorji varnega dela z motorno žago pa bodo prikazali organizacijo varnega in zdravega dela v gozdu, uporabo pravilne tehnike dela in uporabo osebne varovalne opreme.

Ukrepi v gozdovih v območjih Nature 2000 bodo predstavljeni na posvetu, ki bo potekal v nedeljo. Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije bodo predstavili teme: bolezni in škodljivci v gozdu ter nega gozda, upravljanje z gozdom v Sloveniji in ukrepi Gozdnega sklada ter ukrepi v območjih Nature 2000, za katere lahko zasebni lastniki prejmejo financiranje iz Gozdnega sklada. Med njimi so ekocelice, habitatna drevesa, odmrla lesna biomasa in mirne cone. 

Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih je naslov torkovega predavanja, na katerem bo avtor Blaž Režonja predstavil inovativen projekt, katerega namen je opominjanje na problematiko gozdnega miru. Projekt, ki je nastal pod okriljem ZGS in Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti Cona, naslavlja temeljno vprašanje, kako odpraviti ali zmanjšati antropogene zvočne motnje, ki motijo socialne in ekološke vloge gozda.
 

Termin in lokacija

Aktivnost

sobota, 24. 8. 2024, ob sejemski drevored

Slavnostna zasaditev drevesa v sejemskem drevoredu Predstavniki ZGS bodo po otvoritveni slovesnosti sodelovali pri tradicionalni slavnostni zasaditvi drevesa v sejemskem drevoredu z gostujočo državo Bolgarijo. 

nedelja, 25. 8. 2024, od 10. do 18. ure

demonstracijski prostor

24. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov

Namen tekmovanja je popularizacija varnega in učinkovitega dela v gozdu ter predstavitev sodobnih naprav in varovalne opreme, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

10:00 Otvoritev tekmovanja

17:00 Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad v maneži

nedelja, 25. 8. 2024, ob 12. uri

dvorana 4

Ukrepi v gozdovih v območjih Nature 2000

Predstavitev bolezni in škodljivcev v gozdu ter nege gozda, upravljanje z gozdom v Sloveniji in ukrepi v območjih Nature 2000.

od 26. do 28. 8. 2024

dvakrat dnevno

Demonstracije varnega dela z motorno žago

Dvakrat dnevno bodo na poligonu ZGS potekale demonstracije varnega dela z motorno žago. Usposobljeni inštruktorji varnega dela ZGS bodo na voljo tudi za vprašanja in nasvete glede varnega dela v gozdu.

torek, 27. 8. 2024,

ob 12.30

dvorana 3

Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih

Inovativna predstavitev projekta, s katerim želimo laično javnost popeljati na neinvazivni obisk sicer zaščitenih gozdnih površin s pomočjo računalniško obdelanih zvočnih posnetkov in domiselnih vizualizacij.

vse dni sejma

gozdarska brunarica na sejmu

Gozdne delavnice:

- sobota in nedelja
ob 11. in 15. uri 

- od ponedeljka do srede ob 15. uri

Predstavitev v gozdarski brunarici in drevoredu

Pred gozdarsko brunarico se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji, ki bodo odgovarjali na njihova vprašanja ter jih seznanjali z aktivnostmi Zavoda za gozdove Slovenije.

Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo obisk zanimiv tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bodo filmi s področja gozdarstva ter predstavljeni mednarodni projekti, v katerih Zavod za gozdove aktivno sodeluje.

]]>
Sporocila_javnost
news-998 Thu, 25 Jul 2024 11:48:43 +0200 37 pobud za obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=998&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=75f8ae49508790f6a295d05d097cb44b Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je po trimesečnem zbiranju prejel skupno 37 pobud za obnovo 22 gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGN GGE) za obdobje 2025–2034. Te bo obravnaval in jih upošteval pri pripravi načrtov za gospodarjenje z gozdovi.  ZGS je že v prvi fazi obnove GGN GGE za obdobje 2025–2034 želel spodbuditi lastnike gozdov in zainteresirano javnost k sodelovanju in oddaji pobud, da bi lahko že v okviru priprave GGN GGE obravnavali in vključili tudi njihove pobude. Skupno je ZGS za vse GGN GGE prejel 37 pobud lastnikov gozdov in druge zainteresirane javnosti. Podane pobude bo preučil ob upoštevanju naravovarstvenih in kulturnovarstvenih usmeritev, izdelanih na pristojnem Zavodu RS za varstvo narave oz. Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter usmeritev, ki se nanašajo na krepitev in uskladitev drugih funkcij gozdov, pa tudi na podlagi že v preteklosti zaključenih upravnih postopkov ter izdanih mnenj in odločb.

Največ pobud so prejeli za GGN GGE Ljubljana, kjer jih je oddalo devet deležnikov, med njimi tudi Mestna občina Ljubljana, ki je podala več pobud. Območna enota ZGS Ljubljana, ki je deležnike po različnih komunikacijskih kanalih povabila k čim bolj aktivnemu podajanju pobud, zaradi majhnega števila prejetih pobud in njihove jasnosti ne bo izvedla sprva predvidene delavnice. Stališča ZGS do vseh danih pobud bodo pobudniki prejeli pisno do konca leta 2024.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-996 Fri, 19 Jul 2024 14:00:00 +0200 ZGS prevzel koordinacijo del obsekavanja gozdnih prometnic index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=996&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8ad24c0b2566974b1ae9afbce55ff3f6 Gozdarke in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so danes na podlagi odredbe poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana prevzeli koordinacijo del na območju požara Trstelj – Kačnik. Skupaj z delavci Slovenskih državnih gozdov in ostalimi izvajalci so začeli z obojestranskim obsekavanjem gozdnih cest in protipožarnih presek oz. mulčanjem in košnjo sredine vozišča, kjer je to smiselno. Poleg tega se na najbolj kritičnih mestih ob gozdnih prometnicah odstranjuje tudi posamezna drevesa ali skupine dreves, ki onemogočajo nemoten prehod intervencijskih vozil. 

Po prvi oceni je požar zajel okoli 150 ha pretežno mešanega gozda. Na delu požarišča pod Trsteljem je gorelo že leta 2013. Na ZGS bomo še naprej spremljali situacijo na območju požara in po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-993 Thu, 18 Jul 2024 15:03:59 +0200 Požar na Krasu - poziv k ohranjanju prevoznosti gozdnih cest in protipožarnih presek index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=993&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7c9f7429aedc6d76525f6681f4f0d67d Požar na Krasu se zaradi vetra hitro širi in lahko hitro spreminja smer, zato Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov naj v času poteka intervencije ne zahajajo v gozdove na območju Krasa. V primeru izvajanja sečnje naj s tega območja čim prej umaknejo mehanizacijo in s tem zagotavljajo prevoznost gozdnih cest, vlak in protipožarnih presek. Prav tako poziva pohodnike, rekreativce in ostale obiskovalce naj svoje aktivnosti preusmerijo na druga območja in ne ovirajo dostopa intervencijskim službam.  Gozdarke in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) tudi tokrat aktivno sodelujejo s predstavniki civilne zaščite in gasilci pri intervenciji v požaru na Krasu. Z dobrim poznavanjem terena in gozdov nudijo pomoč pri vodenju intervencije gašenja požara. Glavna naloga ZGS je zagotavljanje gozdarskih kart, ki vsebujejo relief s plastnicami in zaris vseh prometnic (gozdne ceste, protipožarne preseke in vlake), ki jih gasilci in druge službe uporabljajo za lažjo orientacijo na terenu. Delavci ZGS  nudijo tudi pomoč posameznim gasilskim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. 

]]>
Sporocila_javnost
news-991 Fri, 05 Jul 2024 12:14:18 +0200 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je slovenska nesnovna dediščina index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=991&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=25aea15d79206fd64a2dc01ebf985ef4 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je od sredine junija vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. S tem so nosilci, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo, da se znanje in veščine, ki že več stoletij sooblikujejo slovenske gozdove, razvijajo in prenašajo naprej, dobili dodatno strokovno prepoznavo nesnovne kulturne dediščine. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo. Slovenija se sicer uvršča med vodilne države v Evropi na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in je zgled mnogim. Vpis je potekal na idejno pobudo Občine Radlje ob Dravi, postopek pa je koordiniral Koroški pokrajinski muzej, kjer je predstavljena bogata zapuščina o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi družine Pahernik. Pri pripravi gradiv so sodelovali še Pro Silva Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije in oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete UL. Slavnostni dogodek ob vpisu bo potekal v začetku oktobra v Radljah ob Dravi. 
  
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je celostna in najbolj zahtevna oblika upravljanja gozdov, ki zahteva posebna znanja o rastiščih in drevesnih vrstah, primernih zmeseh drevesnih vrst in vzgojnih oblikah gozda. Za gojenje sonaravnih gozdov je potrebno oblikovanje primerne gozdne mikroklime in nega gozdnih tal za razvoj raznovrstnih in mešanih gozdov. Med najpomembnejše ukrepe nege gozda sodi premišljena sečnja, ki oblikuje primeren gozdni sestoj. Ta omogoča razvoj domačih drevesnih vrst, nego preostalega gozdnega sestoja in varovanje gozdnih tal. Poudarja skrb za celostno delovanje gozdnega ekosistema, vzpostavljanje biotskega ravnovesja ter povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. 

Sonaravni gozdovi so odpornejši proti ujmam in manj dovzetni za škodljive organizme ter po naravnih motnjah hitreje okrevajo. Znanje in veščine o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi se prenaša z različnimi oblikami izobraževanja. Za to skrbijo različne gozdarske organizacije, ki samostojno ali skupaj s pedagoškimi in raziskovalnimi ustanovami izvajajo različne oblike izobraževanj za lastnike gozdov, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje gozdarskih strokovnjakov in s pomočjo gozdne pedagogike prenašajo znanje na različne ciljne skupine. 

Organizacije, ki so si zavzemale za vpis v Register, so si enotne, da je to še ena v vrsti potrditev, da ima slovensko gozdarstvo bogata strokovna znanja in dolgo tradicijo upravljanja z gozdovi, ki najbolje posnemajo naravne procese v naravi. Taka ureditev, ki vse od leta 1947 z zakonom prepoveduje golosečni sistem gospodarjenja, spodbuja, da smo pozorni na podrobnosti v gozdnih ekosistemih in da oponašamo razvojne procese, ki se odvijajo v pragozdovih. S takim načinom upravljanja, ki ne razlikuje gozdov glede na lastništvo, bomo še naprej usmerjali razvoj odpornih in raznovrstnih gozdov v dobro narave in ljudi.

 Vpis je dostopen na: RNSD | ISKD 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-986 Wed, 29 May 2024 16:30:52 +0200 Na Risovi učni poti osrednji dogodek Tedna gozdov 2024 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=986&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9d5bc1bdc17fcfd7da0cf102cea58ad3 Letošnji osrednji dogodek v Tednu gozdov 2024 je Zavod za gozdove Slovenije skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organiziral v Kočevju na Risovi učni poti, najboljši tematski poti leta 2023. Poudarili so pomen izobraževanja javnosti o gozdovih, trajnostnem, sonaravnem in mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi kot največjim slovenskim naravnim bogastvom, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela  več generacij.   Tema letošnjega tedna gozdov je sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Upravljanje z gozdovi gozdarska stroka gradi na načelih trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. Obsega znanja in veščine o rastiščih, izbiri drevesnih vrst, sestojnih zgradb, negi in obnovi gozdov ter posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov. Prav zavzeto, načrtno in strokovno delo javne gozdarske službe, ki usmerja delo lastnikov gozdov, je bistveno, da so slovenski gozdovi dobro ohranjeni. A podnebne spremembe postavljajo slovensko gozdarsko stroko pred pomembne izzive. V zadnjem desetletju so slovenske gozdove prizadele številne ujme, ki jih je treba reševati s hitrim ukrepanjem, uporabo novih tehnologij in inovacij. 

Gozdne učne poti predstavljajo neprecenljiv element za izobraževanje javnosti o tem, o stanju gozdov, ohranjanju narave in trajnostnem razvoju. To je  izpostavil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Gozdne učne poti so odličen poligon za predstavitev dela gozdarjev, sonaravnega upravljanja z gozdovi in prek katerih lahko predstavljamo izzive, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb soočajo gozdovi. Poleg tega so tudi odlična priložnost, da mlade odpeljemo v naravo, stran od različnih ekranov.« 

Risova učna pot ima devet tematskih postaj in je nastala v okviru projekta LIFE Lynx v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Zavodom za gozdove Slovenije  ter Zavodom Kočevsko. Izobražuje o pomenu in vlogi risa v ekosistemu  ter o priložnostih, ki jih prisotnost risa predstavlja za lokalno skupnost z željo po zagotovitvi javne podpore pri varovanju in ohranitvi risa. Označujejo jo markacije risa, pripravljena pa so različna gradiva, e-lekcije in didaktična priporočila za učitelje, katerih osrednja figura je risinja Mala. 

Na dogodku so vse pozvali k sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju – 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji. Ljubiteljski in poklicni fotografi imajo do 30. junija čas, da pošljejo svoje fotografije, posnete na ali ob katerikoli gozdni učni ali tematski poti. Izbrane fotografije bodo nagrajene in objavljene na razstavi v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli med novembrom in januarjem. Več o tem na www.natecaj.eu 
V sklopu tedna gozdov ZGS organizira okrog 50 dogodkov po vsej Sloveniji – od različnih razstav, izobraževanj, srečanj in predstavitev. Dogodki so namenjeni vsem generacijam, skupna pa jim je tudi promocija gozdov, gozdarstva in pravilnega obnašanja v gozdovih. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-985 Mon, 27 May 2024 08:53:00 +0200 Začenja se Teden gozdov 2024, v katerem ZGS obeležuje 30-letnico index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=985&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=09f84a7243279e16013c833fb88ac612 Začenja se Teden gozdov 2024, ki vsako leto poteka konec maja in katerega prvenstven namen je prek različnih dogodkov javnosti predstaviti širši pomen gozdov in gozdarstva za dobrobit družbe in planeta. Letošnji poteka pod geslom sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam, posebej pa ga zaznamuje tudi 30-letnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije.  Gozdovi, ki pokrivajo 58 odstotkov površine Slovenije, so eden najkompleksnejših ekosistemov. Upravljanje z njimi gozdarska stroka gradi na treh načelih, to je na trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti, ki temelji na načrtnem delu z gozdom in na skrbi za celostno delovanje in ohranjanje gozdnega ekosistema. Obsega znanja in veščine o rastiščih, izbiri drevesnih vrst, sestojnih zgradb, negi in obnovi gozdov ter posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov. Prav zavzeto, načrtno in strokovno delo javne gozdarske službe, ki usmerja delo lastnikov gozdov, je bistveno, da so slovenski dobro ohranjeni. Lesna zaloga gozdov se je po podatkih ZGS v zadnjih tridesetih letih povečala iz 201 na 304 m3/ha. Skoraj polovico (48 %) lesne zaloge predstavlja drevje debelejše od 30 cm, drevja debelejšega od 50 cm je 25 %, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno. Tudi prirastek gozdov se je povečal in sicer iz 5,2 m3/ha, leto v letu 1994 na 7,4 m3/ha, leto v letu 2023. Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijonov m3 lesa. Iz vidika ohranjenosti biotske pestrosti sta poleg deleža zavarovanih gozdov pomembna kazalca delež odmrle lesne biomase v gozdovih in površina gozdov izvzetih iz gospodarjenja. V povprečju je v slovenskih gozdovih 21 m3/ha odmrlega drevja, kar je okoli 7 % lesne zaloge. 

Med gozdove, izvzete iz gospodarjenja uvrščamo gozdne rezervate, ki se razprostirajo na 9426 ha, in ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstv. Lastnik gozda se s pogodbo zaveže, da v delu gozda ne bo gospodaril, za to pa dobi finančno nadomestilo Gozdnega sklada. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2.818 ha, zaradi načrtnega dela ZGS povečala na 8977 ha.

Podnebne spremembe postavljajo slovensko gozdarsko šolo pred pomembne izzive. V zadnjem desetletju so slovenske gozdove prizadele številne ujme; od žleda v letu 2014, vetrolomov in požarov, zaradi katerih je bilo skupno posekano okoli 13 milijonov m3 poškodovanega lesa. K temu je treba prišteti še dodatnih 9 milijonov m3 lesa, ki je bilo posekano zaradi gradacije podlubnikov. Ta jih uspešno naslavlja s povezovanjem tradicije z novimi spoznanji in inovacijami, ki prinašajo nove rešitve za prihodnje izzive tudi na področju gozdov in gozdarstva. Zgovoren primer tega so npr. setev z droni, uporaba hidrogelov in digitalizacija gozdarstva, ki bodo pomembno pripomogli k upravljanju gozdov v podnebno vse bolj nestanovitnih razmerah.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru na otvoritveni slovesnosti izpostavil, da ZGS-ju skozi zgodovino ni bilo vedno lahko, da je bilo zadostno financiranje nenehen izziv, medtem ko so se javne naloge le povečevale. A ključna strokovna naloga gozdarja ostaja svetovanje lastnikom gozdov. »Ob vseh družbenih in naravnih spremembah smo v teh 30 letih skupaj z lastniki označili približno 150 milijonov dreves, izdelali tri generacije strateških gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov (87), več kot 600 načrtov gozdnogospodarskih enot in več kot 400 letnih lovskih načrtov ter izdali približno 1,5 milijona odločb,« je dejal Danev, ki velike upe polaga na digitalizacijo procesov dela in informatizacijo, da bodo imeli gozdarji v prihodnje manj dela z birokracijo in več časa za delo na terenu.

Ob obletnici je ZGS predstavil prenovljen logotip, katerega osrednja nit ostajata dva stilizirana lista, ki pa sta malo razklenjena, kot simbolno dejanje odpiranja gozdarske javne službe navzven do lastnikov, preostalih deležnikov in javnosti. V prostorih Galerije Gozdarskega inštituta Slovenije bo do nadaljnjega na ogled razstava fotografij, ki prikazuje delo, utrip in duh gozdarskega poklica. Razstavljeni so tudi predmeti, ki so nekdaj ali še vedno predstavljajo obvezno opremo gozdarjev.

V sklopu tedna gozdov ZGS organizira okrog 50 dogodkov po vsej Sloveniji – od različnih razstav, izobraževanj, srečanj in predstavitev. Namenjeni so različnim generacijam, skupna pa jim je promocija gozdov in gozdarstva ter osveščanju javnosti o spoštljivem obnašanju v gozdovih. Dogodki so objavljeni tukaj

]]>
Sporocila_javnost
news-983 Wed, 22 May 2024 13:23:33 +0200 Obnova gozdov tudi na težko dostopnih terenih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=983&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c2d5e5a78a5f432d62f7b063c6215bce Zavod za gozdove Slovenije je po decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tokrat tovrstno obnovo gozdov preizkusil na Boču v občini Poljčane. Setev semenskih kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je omogočilo podjetje Telemach Slovenija, izvedlo pa hrvaško podjetje Projekt O2. S tem se zagotavlja obnova  tudi na težko dostopnih območjih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst in spodbuja naravna pestrost.  Naravne ujme so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, gozdovi pa tem izzivom vse težje kljubujejo. Čeprav se slovenski gozdovi zaradi sonaravnega načina gospodarjenja večinoma lahko obnovijo sami, po naravni poti, pa je na večjih prizadetih površinah potrebna obnova s sadnjo ali setvijo semena gozdnih drevesnih vrst. Hitra in uspešna obnova je ključna za nemoten razvoj gozdov, ki pa jo je težko zagotoviti na težje dostopnih terenih. Zato Zavod za gozdove Slovenije preizkuša tudi nove načine obnove gozda, kot je setev semenskih kroglic s pomočjo brezpilotnih letalnikov – dronov. Ta način obnove je bil v lanski jeseni prvič preizkušen na Krasu, danes pa je potekal tudi na Boču. Semenske kroglice so bile pripravljene s semeni avtohtonih drevesnih vrst pod skrbnim strokovnim nadzorom, tako semenskega kot ostalega materiala za izdelavo kroglic. Z vrstno pestro obnovo gozda ohranjamo naravno podobo gozda in njegovo naravno raznolikost, s tem pa omogočamo tudi obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojena na življenje v določenem okolju. 

Vodja službe za gojenje gozdov Zavoda za gozdove Slovenije mag. Andrej Breznikar je ob tem povedal: »Drevesna pestrost gozdov je edino zagotovilo uspešnega razvoja gozdov v podnebno nestabilnem okolju, ki postaja dejstvo. S spodbujanjem rasti avtohtonih drevesnih vrst, ki so posebej prilagojena na rast na posameznih rastiščih, ne le krepimo odpornost gozdov, ampak tudi pomembno pospešujemo naravno pestrost gozdov.«

Goran Ladišić, soustanovitelj Projekta O2: »Veseli nas, da smo prejeli zaupanje Zavoda za gozdove Slovenije za obnovo gozdov na petih novih lokacijah. Z novimi tehnologijami smo lahko še učinkovitejši v boju s podnebnimi spremembami in lahko pomembno vplivamo na obnovo gozdov povsod tam, kjer je bilo to do zdaj težko izvedljivo.«

»V podjetju Telemach Slovenija z veseljem nadaljujemo podporo projektu obnove gozdov s pomočjo tehnologije. Po uspešni setvi semenskih kroglic na Krasu lani smo letos prispevali tudi k obnovi gozdov na Boču. Močno podpiramo ohranjanje narave in menimo, da je obnova gozdov v naši zeleni Sloveniji izjemno pomembna. S takšnimi projekti prispevamo k trajnostnemu razvoju in varovanju naravnih virov, kar je ena izmed naših ključnih prioritet,« je dejala Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri podjetju Telemach Slovenija.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-980 Mon, 22 Apr 2024 14:37:26 +0200 Dan odprtih vrat na 14 gozdnih učnih pote index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=980&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=69a302d2e1abc247a8974ba69e0d1abf Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) svetovni dan Zemlje že vrsto let obeležuje z organiziranim vodenjem na izbranih 14 gozdnih učnih poteh po Sloveniji. Približno 800 obiskovalcev, predvsem šolarjev in organiziranih skupin je v spremstvu gozdarjev danes spoznavalo zanimivosti slovenskih gozdov in njihovih prebivalcev. Osrednji dogodek je potekal na Gozdni učni poti ob Hublju v Ajdovščini. Na gozdne učne poti po novo znanje in sprostitev


Letos mineva 50 let od zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji, s katerimi so gozdarji želeli med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Zanimanje za obiskovanje gozdnih učnih in tematskih poti raste, saj nudijo sprostitev in omogočajo usvajanje novega znanja na drugačen, interaktiven in doživljajski način. Učijo tudi, kako se v gozdu spoštljivo obnašati.

ZGS, ki skrbi za 93 gozdnih učnih poti, je letos organiziral vodenje na 14 poteh: Vodni učni poti Grabnarca, Gozdni učni poti Visoko, Poučni okoljski poti Blata-Mlake, Mašunski gozdni učni poti, Risovi poti, Gozdni učni poti Planina-Mirna gora, Rudarski tematski poti Tk Pav, Zmajčkovi gozdni učni poti, Kulturno naravoslovni učni poti Samostanski hrib, Gozdni učni poti Stari grad, Gozdni učni poti Ruta, Gozdni učni poti Polanski log in Gozdni učni poti Resslov gaj. S posebnim kulturnim programom in nagovori so vabljene goste in obiskovalce pozdravili tudi v Ajdovščini na poti Ob Hublju. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru izpostavil, da so gozdne učne in tematske poti odlična priložnost za podajanje znanja o gozdu in gozdarstvu, razvijanje spoštovanja do narave in ozaveščanja o njenem vplivu na naše življenje. »V zadnjih letih vse več ljudi zahaja v gozd po sprostitev. Čeprav imamo kot ena redkih evropskih držav prost dostop v gozdove, želimo ljudi usmeriti na urejene poti. Tam imajo možnost prek informativnih tabel izvedeti več o posebnostih tistega območja, številne poti imajo izdelane tudi priročnike ali interaktivne povezave.«

Na slovesnosti so obiskovalce nagovorili še Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podžupan Občine Ajdovščina Matjaž Bajec. Jože Prah iz ZGS pa je vse, ki obiskujejo gozdne učne in tematske poti, povabil k sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju ob obletnici gozdnih učnih poti. Fotografije, posnete na katerikoli učni ali tematski gozdni poti v Sloveniji, komisija zbira do konca junija. 

Dogodki, s katerimi bo Zavod za gozdove Slovenije obeležil 50-letnico gozdnih učnih poti:

  • Predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v 2024 – na Sejmu Alpe–Adria
  • Objava Mednarodnega fotografskega natečaja (Fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti (zgs.si)) 
  • 22. april: Svetovni dan Zemlje – Dan odprtih vrat na 14 naj gozdnih učnih poteh v letu 2024 
  • 29. maj: osrednji dogodek ob Tednu gozdov in Klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za Naj pot leta 2023 (Risova pot - najboljša tematska pot 2023 - Life lynx) 
  • november–januar: Razstava Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji – Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli, Ljubljana
  • 18. in 19. september: Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanih gozdov
  • Zbornik: 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji 
  • Razstava: Gozdne učne poti v Sloveniji, preddverje GIS 
     
]]>
Sporocila_javnost
news-977 Tue, 19 Mar 2024 15:12:52 +0100 Z inovacijami v gozdarstvu do novih rešitev pri usmerjanju razvoja gozda index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6f46b27e11df6e64c4b71a5c1f6096c7 Letošnji mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, poteka pod geslom: Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Zavod za gozdove Slovenije ob tem dnevu že tradicionalno organizira več dogodkov po Sloveniji. Osrednji dogodek bo potekal v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer bodo odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. To je s 67,02 metra postala 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem – ta sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Ključni poudarki FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu:

  • Z inovacijami in novimi tehnologijami lahko še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pri svojem delu vse več uporabljajo nove tehnologije, kot sta daljinsko zaznavanje podatkov in digitalizacija delovnih procesov, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi. Tako so lahko na primer ob lanskih ujmah, ki so poškodovale obsežne površine gozdov, z brezpilotnimi letalniki varneje in natančneje določili obseg in poškodovanost gozdov. S tako pridobljenimi podatki lahko vse ukrepe za sanacijo gozdov ZGS bistveno bolje in hitreje načrtuje in izvaja kot brez uporabe sodobnih tehnologij.
  • Z novimi tehnološkimi rešitvami je boj proti kroti krčitvam in degradaciji gozdov bolj učinkovit. Satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal spreminjajo način upravljanja in zaščite gozdov, kot je na primer hitrejše odkrivanje obsežnih krčitev gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022, ko je na goriškem Krasu zgorelo dobrih 3700 hektarjev površin, od tega 2900 hektarjev gozdov.
  • Raziskave so omogočile nove načine trajnostne uporabe lesa in gozdnih proizvodov. S trajnostno rabo lesa in lesenih izdelkov omogočamo shranjevanje ogljika, ki so ga drevesa uskladiščila v svoji življenjski dobi. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenjujejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna.  
  • Tudi potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.

Ob mednarodnem dnevu gozdov je pomen inovacij izpostavil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Inovacija in digitalizacija prehajajo v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih.« 


Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov bo letos v Celju

Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov Zavod za gozdove Slovenije organizira v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, ki je od nedavnega bogatejši za dve novi tematski poti. Na Poti velikank lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz bogate preteklosti gozda, ki so ga mestu pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar mag. Robert Hostnik iz Zavoda za gozdove Slovenije. 

Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 m in  obiskovalce vodi med velikimi drevesi duglazij, ki predstavljajo najvišja drevesa v Sloveniji, saj dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov in so celo višja od 60 metrov. V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, je bilo doslej evidentiranih 210 velikih dreves. Med njimi raste dobrih 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je po natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov visoka kar 67,02 m in je tako najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Na predstavitveni tabli ob najvišji duglaziji lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, ki je bila napisana prav za to drevo ter si ogledajo kratek video o značilnostih in meritvah teh dreves.

Ob prehodu ceste na Celjsko kočo  se na Pot velikank navezuje še druga nova tematska pot –  Zgodovinski gozd. Na predstavitvenih tablicah ob poti, ki je dolga 2900 m in se zaključi pri Celjski koči, so s kratkimi zgodbami predstavljene zanimivosti bogate zgodovine mestnega gozda ter njegovo današnje stanje in značilnosti. Mestni gozd v Pečovniku se po tradiciji lahko primerja z znanimi gozdovi v okolici nekaterih evropskih prestolnic, ki so v svoji lasti že od srednjega veka ohranjale prvotno dodeljene gozdove. Že leta 1484 je v bilo sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku, a  je bila bogata zgodovina celjskih mestnih gozdov večinoma pozabljena. Kljub temu, da je območje Pečovnika s Celjsko kočo priljubljen rekreacijski cilj Celjanov. Snovalci Zgodovinskega gozda upajo, da se bo to z novo potjo spremenilo. 

Različni dogodki, ki potekajo ob mednarodnem dnevu, so zbrani tukaj, na ogled pa je tudi video gradivo o pomenu inovacij in novih rešitev. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-976 Fri, 08 Mar 2024 13:11:17 +0100 Začetek zbiranja pobud za 10-letne gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot  index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=976&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=31bc95f6027b4d09116bcbb2a0664565 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je začel s pripravami na obnovo 22 gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGN GGE) za obdobje 2025–2034, ki bodo v naslednjem desetletju osnova za gospodarjenje z gozdovi na območju posamezne gozdnogospodarske enote. Postopek izdelave načrtov se začne z zbiranjem pobud lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti, ki jih je možno podati do 31. maja. Izdelava in sprejemanje GGN GGE poteka po določilih Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Na spletni strani ZGS (Zbiranje pobud v letu 2024) so predstavljene vse enote, za katere je možno oddati pobude, saj želi ZGS v čim večji meri spodbuditi lastnike gozdov in zainteresirano javnost, da že v tej prvi fazi sodelujejo pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov. 

Med enotami, za katere se tokrat zbira pobude, je tudi GGE Ljubljana. Ker GGE Ljubljana predstavlja enoto z izrazito večnamenskim značajem, želi ZGS v postopek obnove načrta intenzivneje vključiti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, saj bo prav intenzivnejša participacija ključna pri iskanju rešitev za usklajeno rabo teh gozdov.  Gozdovi na tem območju so pomembni za lastnike gozdov, medtem ko je okoli mesta Ljubljana izrazito velik pomen ekoloških in socialnih funkcij.  

Zbrane pobude bodo predstavljale osnovno izhodišče glede zahtev in interesov deležnikov in širše javnosti. Na ZGS, Območni enoti Ljubljana, zato pozivajo k čim bolj aktivni udeležbi pri podaji pobud, saj lahko tako vsi zainteresirani pomembno prispevajo h kakovosti načrtovanja gospodarjenja z gozdovi na območju GGE Ljubljana v naslednjem desetletju.

Vodja Območne enote Ljubljana, mag. Viktor Miklavčič je pri tem dodal: »Po pregledu in obravnavi pobud za GGN GGE Ljubljana bo predvidoma junija organizirana delavnica, kjer bodo predstavili obravnavo pobud, odprta vprašanja in način upoštevanja pobud pri izdelavi načrta. Kot za vsak načrt bo nato možno podati pripombe še v sklopu javne razgrnitve osnutka načrta.« 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-975 Fri, 08 Mar 2024 12:56:08 +0100 Prva skupna konferenca Alpske in Karpatske konvencije o upravljanju velikih zveri index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=50ef10045d3650f381bac4a243551f81 Življenjski prostor prostoživečih živalskih vrst, kot so velike zveri, ni omejen z mejami držav, zato ohranjanje in upravljanje z njihovimi populacijami zahteva okrepljeno mednarodno sodelovanje. Populacije velikih zveri v Evropi se obnavljajo, kar daje skupnemu naslavljanju in reševanju izzivov še toliko večji pomen. V ta namen med 6. in 8. marcem 2024 v Sloveniji poteka mednarodna konferenca s poudarkom na upravljanju velikih zveri. Na konferenci predstavniki iz 13 držav izmenjujejo izkušnje in rešitve, ki jih izvajajo v svojih državah. Konferenca je tudi priložnost za strokovnjake s področja politike, da vzpostavijo tesno sodelovanje na tem področju. Dogodek je organiziral Zavod za gozdove Slovenije v okviru projekta Interreg CE LECA: Podpora sobivanju in ohranjanju karpatskih velikih zveri. Pri organizaciji pa so sodelovali še Alpska in Karpatska konvencija, slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor ter češko Ministrstvo za okolje.

Stanje populacij velikih zveri, metode spremljanja, prostorske značilnosti njihovih habitatov ter stopnja interakcije s človekom in posledično konflikti se razlikujejo med državami in regijami ter znotraj njih. »Namen konference je podati celovito sliko o stanju populacij velikih zveri v Alpah in Karpatih,« je pojasnil Martin Duľa, koordinator projekta LECA z Mendlove univerze v Brnu (Češka). Cilj projekta LECA je pripraviti smernice za spremljanje, preprečevanje konfliktov in krivolova rjavega medveda, volka in evrazijskega risa. »Ta konferenca je prvi dogodek, ki želi povezati alpsko in karpatsko regijo, da bi izmenjali primere dobrih praks in razpravljali o skupnih izzivih,« je dodala Eliška Rolfová, predsednica delovne skupine Karpatske konvencije za biotsko raznovrstnost z Ministrstva za okolje Češke republike.

Za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa velja v Evropski uniji enaka pravna podlaga, medtem ko se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Rok Černe, predsednik delovne skupine za velike zveri, parkljarje in družbo Alpske konvencije iz Zavoda za gozdove Slovenije, pojasnjuje: »Konferenca je osredotočena na izmenjavo izkušenj in razkrivanje razlik v upravljavskih praksah na regionalni in nacionalni ravni.« Vzpostavljeno sodelovanje bo prispevalo k boljšemu razumevanju ter boljšemu ohranjanju in upravljanju velikih zveri in z njimi povezanih družbenih izzivov na vseevropski ravni.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-972 Fri, 02 Feb 2024 12:54:00 +0100 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=972&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a7110156966303b2fb624de9c6bfb3c4 Zavod za gozdove Slovenije letos obeležuje 30 let delovanja Zavoda in 50-letnico zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji. V ta namen bo čez celo leto potekala vrsta dogodkov, predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v letu 2024 pa je potekala danes na sejmu Alpe Adria.  Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Gozdne učne poti so tako postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo, ne glede na starost in predznanje, spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Zavod danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti, letos pa je izbranih naslednjih 14 naj gozdnih učnih poti: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata-Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina-Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.

Na današnjem dogodku je zbrane nagovorili direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je poudaril, da na gozdnih učnih poteh na zanimiv, priročen in interpretativni način podajamo znanje ter spodbujamo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. »Seznanjamo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga slovenski gozdarji udejanjamo že več kot 70 let. Naše generacije in tiste, ki prihajajo za nami, se morajo zavedati, da so gozdovi srce našega planeta. S tovrstnimi potmi tako ne le spodbujamo zavedanje o gozdnih ekosistemih, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij,« je povedal Danev.

O tem, kakšen pomen imajo gozdne učne in tematske poti, so spregovorili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Slovenia outdoor giz. 

Gozdne učne in tematske poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Učijo, kako se v gozdu spoštljivo obnašamo. Zavod za gozdove Slovenije sicer obiskovalce gozdov o  gozdnem bontonu ozavešča tudi z gozdarskim nadzorom in doseči njihovo primernejše obnašanje v gozdu. 

Dogodki, s katerimi bo Zavod za gozdove Slovenije obeležil 50-letnico gozdnih učnih poti:

-    Predstavitev 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v 2024 – na Sejmu Alpe–Adria
-    Objava Mednarodnega fotografskega natečaja (Fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti
-    22. april: Svetovni dan Zemlje – Dan odprtih vrat na 14 naj gozdnih učnih poteh v letu 2024 
-    29. maj: osrednji dogodek v Tednu gozdov – Klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za Naj pot leta 2023 
-    november–januar: Razstava Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji – Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli, Ljubljana
-    18. in 19. september: Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanih gozdov
-    Zbornik: 50 let Gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji 
-    Razstava: Gozdne učne poti v Sloveniji, preddverje GIS 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-969 Mon, 15 Jan 2024 16:43:00 +0100 Neresnične informacije o doseljevanju volkov index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=969&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e58e8260cc0983f307817d42db787df9 V javnosti so se nedavno pojavile neresnične informacijo o izpustih volkov v naravo. Zavod za gozdove Slovenije še nikoli ni ali odlovil volkov za preselitev ali jih izpuščal v naravo. Zavod sicer v okviru projekta LIFE WolfAlps EU in nacionalnega monitoringa, skupaj s partnerji spremlja populacije volkov in s tem pridobiva pomembne informacije o gibanju in življenju volkov v Sloveniji. Zavod za gozdove Slovenije poleg svojih osnovnih nalog koordinira tudi spremljanje volčje populacije v Sloveniji. Konec preteklega leta je s partnerji pripravil poročilo rezultatov monitoringa za leti 2022/2023, ki bo v kratkem objavljeno na spletnih straneh ministrstva pristojnega za ohranjanje narave. Podatki so pokazali, da so v tem obdobju na območju SV Slovenije živeli trije tropi volkov, in sicer na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega hribovja. Poleg tega je na širšem območju Kranjske Gore prisoten še trop križancev. Genetika je jasno pokazala, da so volkovi na Jelovici potomci slovenskih volčjih tropov (z Vremščice in Trnovskega gozda), volkovi na Pokljuki pa iz italijanskih Alp (reproduktivni samec) in z južnih Dinaridov (reproduktivna samica). Vsi starejši podatki monitoringa so dostopni v letnih poročilih na spletni strani MNVP /volkovi.si 

Volkovi imajo razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju preveč namnožili in prekomerno vplivali na svoj plen. Vsak trop volkov živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km2 (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica naravnega prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je ob tem dodal: »V javnosti so se večkrat pojavile nepreverjene informacije, da smo volkove na Gorenjskem naselili ljudje in celo, da volkovi prihajajo iz živalskega vrta. Zavod za gozdove Slovenije še nikoli ni ali odlovil volkov za preselitev ali jih izpuščal v naravo. Rezultati genetskih analiz jasno kažejo, od kod izhajajo posamezni volkovi.« 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-968 Wed, 13 Dec 2023 14:26:00 +0100 Z droni posejali težko dostopne terene na pogorelem Krasu index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=968&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c04385c8d6b68ffbbde2fa830a6c423e Obnova gozdov na strmih in težko dostopnih terenih na pogorelem Krasu je zahtevna in večinoma prepuščena naravi. Eden od novejših in inovativnih načinov premagovanja takšnih terenov je sejanje z brezpilotnimi letalniki oziroma droni, ki lahko pomagajo ponovno ustvariti gozd. Novo metodo obnove gozda so danes predstavili javnosti.  Zavod za gozdove Slovenije se pri obnovi gozdov, poškodovanih v požarih, kot je lanskoletni na goriškem Krasu, srečuje z vrsto izzivov. Te je težko premagovati predvsem zaradi kompleksnih razmer na degradiranih opožarjenih gozdnih rastiščih. 
Že pred pripravo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras, so v Zavodu za gozdove povabili k sodelovanju vrsto organizacij, tudi iz znanstveno raziskovalne sfere. Skupaj z njimi so iskali nove rešitve na področju obnove gozdov. Med sodelujočimi je tudi Projekt O2 iz Hrvaške, ki se ukvarja s sejanjem semenskih kroglic z droni. S to tehnologijo dosegajo tudi težje dostopne terene, na katerih ostali načini obnove gozda niso mogoči. 

S pomočjo donatorja Telemach Slovenija, ki je priskočil na pomoč pri financiranju novega načina obnove gozdov, so to novo metodo danes predstavili, a zaradi deževnega vremena droni žal niso mogli poleteti. Poleteli in raztrosili kroglice bodo v prihodnjih dneh.

Za izdelavo semenskih kroglic je Zavod za gozdove Slovenije zagotovil ustrezno seme maklena, trokrpega javorja in lipe slovenskih provenienc ter ustrezen, preverjen substrat za izdelavo kroglic. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je na dogodku pojasnil: »S semenskimi kroglicami bomo posejali en hektar pogorelega državnega gozda, kjer bomo vzpostavili tudi ustrezen monitoring, da bi preverili učinek metode v praksi. Tehnologija prihaja v vse pore našega življenja in prav je, da jo lahko uporabimo tudi za take namene.«

Goran Ladišić iz organizacije Projekt O2 je ob predstavitvi sejanja semenskih kroglic z droni dejal: »Počaščeni smo, da sta nas Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije povabila k sodelovanju pri akciji obnove pogorelega Krasa. Akcija je za nas še posebej pomembna, ker je po treh letih našega dela na Hrvaškem to prva akcija, ki jo izvajamo izven naše države. Je tudi naš prvi korak k ozelenitvi čudovite slovenske pokrajine s pomočjo naših brezpilotnih letal, ki uporabljajo inovativne samokalne semenske kroglice. Počaščeni smo tudi za prejeto zaupanje s strani novega partnerja Telemacha Slovenija in komaj čakamo, da bomo skupaj prispevali k ohranjanju narave in ustvarjanju novo pozelenelega okolja. Pripravljeni smo preleteti slovensko nebo in prinesti novo življenje tja, kjer je to najbolj potrebno.«

Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Telemach Slovenija, pa je dejala: »Vračanje družbi je zelo pomemben vidik našega poslovanja, prav tako pa tudi skrb za okolje. V zadnjem obdobju se srečujemo z vremenskimi ekstremi in pri Telemachu vedno pomagamo po najboljših močeh. Tako smo že lani takoj po katastrofalnih požarih na Krasu priskočil na pomoč in med drugim Gasilski zvezi Slovenije podarili najnovejši visokotehnološki brezpilotni letalnik. Danes se obnove poškodovanih območij lotevamo prav z dronom in kar nekako logično je, da smo pri Telemachu ta projekt podprli. Tehnologija združuje ljudi, po drugi strani pa marsikatero stvar tudi poenostavlja. In zelo smo ponosni, da bodo tudi s Telemachovo pomočjo na tem našem prečudovitem Krasu z njeno pomočjo zrasla nova drevesa.«

]]>
Sporocila_javnost
news-966 Wed, 06 Dec 2023 15:38:27 +0100 Izbrani najbolj skrbni lastniki gozdov 2023 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=966&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c8eccccf853f45c84dff73e2243f2b16 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, letos že petindvajsetič. Na slovesni podelitvi priznanj so govorci izpostavili predvsem pomen nege mladega gozda za oblikovanje odpornih in trajnostnih gozdov ter dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. V vsaki od 14 območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2023 po območnih enotah ZGS so:
•    Slavko Šorli, OE Tolmin;
•    Janez Kramar, OE Bled;
•    Tomaž Smrtnik, OE Kranj;
•    Ladislav Renko, OE Ljubljana;
•    Miro Udovič, OE Postojna;
•    Aleš Bambič, OE Kočevje;
•    Ivan Tonkovič, OE Novo mesto;
•    Zdenko Pivec, OE Brežice;
•    Peter Žuraj, OE Celje;
•    Marko Jeraj, OE Nazarje;
•    Alojz Potočnik, OE Slovenj Gradec;
•    Vladimir Borka, OE Maribor;
•    Janez Ferencek, OE Murska Sobota;
•    Agrarna skupnost Štorje, OE Sežana.

Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je potekala na Gradu Sevnica, zbrane pa so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in župan gostujoče Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Nagrajence je prvič pozdravila tudi gozdarska kraljica Andreja Vidmar. 

Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, se je na podelitvi priznanj zahvalil najbolj skrbnim lastnikom gozdov za njihov prispevek k ohranjanju slovenskih gozdov in dodal: »Družba gre v smeri digitalizacije in tudi gozdarstvo na široko odpira vrata novim tehnologijam. Te bodo omogočale učinkovito spremljanje obsega škode, načrtovanje obnovitvenih ukrepov in nudenje potrebne pomoči lastnikom gozdov pri upravljanju s svojim gozdom. Kljub vsem novitetam pa bo ostal nepogrešljiv pristen stik med revirnimi gozdarji in lastniki gozdov, kjer se pokaže moč sodelovanja in skupnih prizadevanj. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli obnoviti naše gozdove in jih pripraviti na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost.«
 

]]>
Sporocila_javnost
news-967 Tue, 05 Dec 2023 15:30:00 +0100 Razgrnitve osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot za obdobji 2022 - 2031 in 2023 – 2032 index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=967&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0fe90281f93da10e6af334daf8be0a77 V novembru 2023 je Vlada RS izdala odlok o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij za ureditveno obdobje 2021–2030. Z njegovo objavo v uradnem listu Republike Slovenije se je zaključil postopek obnove desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij, ki ga je v letih od 2020 do 2023 vodil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS).

Na podlagi sprejetja odloka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo z izdajami sklepov o javni razgrnitvi osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot za obdobji 2022 - 2031 in 2023 – 2032. V mesecu decembru bo tako razgrnjenih 47 načrtov. Sklepi so objavljeni na portalu javnih objav GOV-si.

Osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se javno razgrne za 14 dni v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije. Kraj in obdobje javne razgrnitve sta določena v sklepu. V času javne razgrnitve bo v istih prostorih, kot javna razgrnitev, organizirana javna obravnava. Čas javne obravnave bo objavljen naknadno na kraju javne razgrnitve, na oglasnih deskah občin ter na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Predloge in pripombe na osnutek lahko lastniki gozdov ter vsi ostali zainteresirani posamezniki in organizacije podajo med javno razgrnitvijo ali na javni obravnavi, in sicer:

  • ustno na javni obravnavi,
  • kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na kraju javne razgrnitve,
  • po običajni ali elektronski pošti (glej spodnji seznam) na naslov pristojne Območne enote:

GGO

Kontaktna oseba

E-mail

Tolmin

Janez Pagon

janez.pagon@zgs.si

Bled

Andrej Gartner

andrej.gartner@zgs.si

Kranj

Vanja Primožič

vanja.primozic@zgs.si

Ljubljana

Andrej Jeklar

andrej.jeklar@zgs.si

Postojna

Peter Krma

peter.krma@zgs.si

Kočevje

Tomaž Devjak

tomaz.devjak@zgs.si

Novo mesto

Andrej Kotnik

drejc.kotnik@zgs.si

Brežice

Gregor Bogovič

gregor.bogovic@zgs.si

Celje

Matej Tajnikar

matej.tajnikar@zgs.si

Nazarje

Vid Preložnik

vid.preloznik@zgs.si

Slovenj Gradec

Ljudmila Medved

ljudmila.medved@zgs.si

Maribor

Mateja Cojzer

mateja.cojzer@zgs.si

Murska Sobota

Štefan Kovač ml.

stef.kovac@zgs.si

Sežana

Matej Reščič

matej.rescic@zgs.si

]]>
Sporocila_javnost
news-964 Fri, 24 Nov 2023 13:26:56 +0100 Na Krasu sadilo več kot 700 prostovoljcev index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=964&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=159d2b0f5ba7aad676105a0802fc594a Več kot 700 prostovoljcev je danes sadilo sadike toploljubnih listavcev in s tem pomagalo ozeleniti območja Krasa, ki jih je lanski julijski požar najbolj prizadel. Akcije obnove potekajo na skrbno izbranih območjih, kjer je prišlo do popolnega uničenja vegetacije in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. S predhodnimi akcijami, ki so potekale med lanskim novembrom in letošnjim marcem, ko je najprimernejši čas za sajenje na Krasu, je bilo ob pomoči prostovoljcev posajenih okrog 20.000 sadik gozdnega drevja na 15 hektarjih površin ter posejanih 1,2 tone semena na 127 hektarjih.

Tudi letošnjo jesen so za krampe in delo že prijeli številni zaposleni različnih podjetij in dijaki srednjih šol, danes pa se je na Cerju zbralo več kot 700 prostovoljcev. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije bodo prostovoljci danes in jutri posadili okrog 16.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so puhasti hrast, črnika, trokrpi javor in koprivovec, ter 800 kilogramov želoda različnih vrst hrastov. S tem bodo pomagali obnoviti gozd na skupno 16 hektarih najbolj prizadetih območij. Skupno je letos predvideno, da se na Krasu posadi 50.000 sadik in okoli 7 ton želoda; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Prostovoljci so se zbrali pri Pomniku miru na Cerju, kjer sta zbrane najprej nagovorila župana prizadetih občin. Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Zelo sem vesel, da Slovenija diha z našim ogroženim in v požaru močno prizadetim Krasom, da je osveščenost ljudi tako zelo visoka, saj se interes za sajenje ne zmanjšuje. Nasprotno, vse več ljudi in podjetij v tem projektu vidi svetlo upanje, kako lahko prav vsak posameznik pripomore k temu, da se ta čudovita in krhka kraška krajina okrepi in ozeleni. Morda k temu še dodatno botruje izjemno strokovno vodenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki ostaja ključen partner v izvajanju strategije za obnovo pogorelega Krasa. Lepo je doživeti ta klic prostovoljstva, kjer se srečajo različne generacije, še posebej v tem primeru okoljske akcije, ki bo svojo sporočilnost nosila tudi v prihodnosti – z in za prihodnje generacije.«

V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil namestnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec, ki je poudaril, da je obnova najbolj prizadetih območij gozda nujna, da se zagotovi načrtna ozelenitev gozdnih površin, prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije si prizadeva za obnovo in pospešek razvoja naravnega rastja in naravnega okolja na območjih, ki so bila pred požarom pokrita z gozdom, kar predstavlja tretjino v požaru prizadetih površin, preostalo pa bo prepuščeno naravni obnovi. Z vnosom avtohtonih drevesnih vrst bomo pospešili razvoj naravnega gozda, ki bo pomemben gradnik pestre kraške krajine, odporne na pričakovane bodoče naravne ujme in požare.«

Tudi mag. Ariano Durnik, direktorico Javnega zavoda Miren Kras, veseli velik odziv slovenske javnosti, ki kaže pripadnost temu prostoru, ki je dolgoročno zanimiv tudi z vidika turizma. »Skupaj obnavljamo naravo, preko gozdov prispevamo k blaženju negativnih posledic podnebnih sprememb in hkrati ponovno vzpostavljamo zeleno kuliso takoimenovanih outdoor turističnih produktov, kolesarjenja, pohodništva, jamarstva, konjeništva, ki so prav na Krasu temelj turistične ponudbe. S pomočjo donacij slovenske javnosti, podjetij, društev in posameznikov nastaja tudi nov izobraževalno-pohodniški produkt Zeleno srce Krasa, ki bo na ozemlju sedmih, v požaru prizadetih občin (4 na slovenski in 3 na italijanski strani) zaživel v začetku leta 2025 kot eden pomembnejših čezmejnih projektov Evropske prestolnice kulture.«

Akcija obnove gozda bo potekala tudi jutri, ko organizatorji pričakujejo več kot 600 prostovoljcev, kar pomeni, da bo ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 1300 prostovoljcev.

Priložnost smo izkoristili tudi za edukacijo o novi operativnih e-storitvah na področju gozdarstva in za predstavitev projekta eGozdarstvo. Lastniki gozdov in obisovalci lahko pridobijo več informacij na spletnih straneh ZGS.

 

]]>
Sporocila_javnost
news-960 Thu, 26 Oct 2023 13:20:00 +0200 Odsvetujemo zadrževanje v gozdovih index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=960&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9a6afe1f30e5bdc42779c208661e39ae Močni vetrovi in nalivi, ki so napovedani za danes ponoči in jutri dopoldan, lahko v večjem delu države povzročijo vetrolome v gozdovih. Zato velja opozorilo, da se ne zadržujemo v gozdovih ali ob gozdnem robu, kjer bi veter lahko podiral drevesa.  Zaradi poletnih vetrolomov in poplav so lahko gozdni sestoji v velikem delu Slovenije manj stabilni. Razrahljana tla drevesom ne nudijo trdne opore, prav tako je v gozdovih še veliko obviselih dreves po prejšnjih neurjih. Zato Zavod za gozdove Slovenije opozarja, naj se v prihodnjih dneh, ko velja rdeče opozorilo Agencije RS za okolje, izvajalci del v gozdovih, lastniki gozdov in obiskovalci ne zadržujejo v gozdovih ali ob gozdnem robu. 

Če bo prišlo do vetrolomov, se lahko lastniki gozdov za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Delavci morajo za varno delo imeti osebno zaščitno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne sme manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša  navodila za varno delu v gozdu so objavljene tudi na spletni strani ZGS: Za lastnike gozdov (zgs.si). Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu MojGozdar

]]>
Sporocila_javnost
news-959 Thu, 26 Oct 2023 13:14:01 +0200 Do znanj o gozdovih tudi prek novih učnih lekcij index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=959&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=922420ec594c80afc9a965b93cd4a5f1 Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z učnim portalom YUNO – tvoja šola pripravil štiri digitalne učne lekcije, ki bodo v pomoč učencem pri usvajanju znanja o gozdovih. Lekcije so brezplačno dostopne na platformi YUNO, v prvem tednu pa si jih je ogledalo več kot 9 tisoč spletnih uporabnikov. V okviru posebnega Raziskovalnega tedna: Odkrijmo skrivnosti Gozdov Slovenije! smo predstavili štiri predposnete YUNO učne lekcije. Vsaka izmed njih je sestavljena iz video razlage predavatelja z didaktično predlogo, zapiska vaj, ki ga je možno natisniti, in rešitev. Učne lekcije Uvod v gozdove, Gozdni ekosistem, Življenje v gozdovih in Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije predstavljajo prvo digitalizirano obliko učnih vsebin s področja. Gre za katalogizirano zbirko izredno pomembnih in razgibanih vsebin o gozdu in njegovem ekosistemu ter gozdovih v Sloveniji, s katerimi izobražujemo, informiramo in ozaveščamo osnovnošolce širom Slovenije ter tako skrbimo za dvig ozaveščenosti in družbene odgovornosti med osnovnošolci, mladimi in njihovimi družinami ter splošno javnostjo.
 
Učne vsebine so bile pripravljene v sodelovanju z učnim portalom YUNO – tvoja šola, učne lekcije pa so v celoti pripravljene po YUNO učni metodi. Vsaka izmed učnih lekcij vključuje:
●    11 minut dolgo video razlago predavatelja,
●    zapisek, ki ga učenci lahko natisnejo, dopolnijo, popišejo ali porišejo, ter
●    vaje in rešitve, s katerimi utrdijo svoje usvojeno znanje.

»Gradiva so zanimiva in verjamemo, da bodo v pomoč učencem pri usvajanju znanja in učiteljem pri obravnavi učne snovi o gozdovih. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato je prav, da že otroke učimo o pomenu gozdov, njegovih funkcijah in predvsem o ohranjanju narave,« je dejal direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev.

Pri pripravi gradiv so sodelovali strokovni sodelavci ekipe portala YUNO in Zavoda za gozdove Slovenije. Gradiva so pripravljena tudi z dodatnim uvidom za učence s posebnimi potrebami (dislektična pisava, odkrenljiva pozornost, grafomotorične specifičnosti …). Projekt digitalizacije učnih vsebin Gozdovi Slovenije je sofinanciran s strani Zavoda za gozdove Slovenije in projekta LIFE-IP NATURA.SI.

Učne lekcije so dostopne na tej povezavi: Gozdovi Slovenije (yuno.si)

]]>
Sporocila_javnost
news-957 Mon, 02 Oct 2023 16:30:47 +0200 Oktober – mesec požarne varnosti: Požar v naravi index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=957&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6d09894a7c76cc3854a777b1d91cbd47 Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi. Lansko poletje nas je spomnilo, kako uničujoči so lahko požari v naravi. Požar na Krasu je bil močan opomin, da moramo svoje napore še bolj osredotočiti na preprečevanje požarov v naravnem okolju.

Požari v naravi so pogosto posledica človeške nepazljivosti ali neprevidnosti pri uporabi odprtega ognja. Zato smo pripravili različne aktivnosti, usmerjene v ozaveščanje in usposabljanje širše javnosti o pomenu preprečevanja požarov v naravi ter pravilnem ravnanju ob požaru in po njem. Napotki so prilagojeni tudi za osebe z okvaro vida in natisnjeni v prilagojeni pisavi.

V gradivu najdete informacije o vzrokih za nastanek požara v naravi, preventivne napotke za varno kurjenje na prostem, usmeritve za ravnanje ob evakuaciji in po njej ter druge koristne nasvete. Spodaj izpostavljamo nekaj osnovnih napotkov:

  • pri kurjenju v naravi kurišče obdajte z negorljivim materialom, kurjenje vedno nadzoruje polnoletna oseba, pripravite opremo, naprave in sredstva za gašenje začetnega požara, po končanem kurjenju ogenj popolnima pogasite (uporabite lahko zemljo, vedro z vodo, cev za zalivanje,  gasilnik in podobno);
  • da ne bi prišlo do požara v naravi poskrbite za urejeno okolico doma, ne odmetavajte cigaretnih ogorkov, po gozdu in suhi travi se ne vozite z motorji, štirikolesniki in avtomobili, v suhih in vetrovnih dneh ne kurite;
  • upoštevajte razglase velike ali zelo velike požarne ogroženosti;
  • če je požar v naravi v bližini vašega doma in je v zraku dim, zaprite okna in vrata ter zatesnite odprtine ter iz okolice stavbe umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj;
  • če je odrejen zaščitni ukrep evakuacija, upoštevajte navodila pristojnih služb, s seboj vzemite nujne stvari, ki ste jih pripravili za primer nesreče;
  • ob vrnitvi na dom preglejte stanje stavbe, opazujte dogajanje v okolici in bodite pozorni na morebitne nove izbruhe požara;
  • priporočamo, da invalidi sporočite pristojnim službam in sosedom, da boste ob požaru v naravi in ob evakuaciji potrebovali pomoč ter se dogovorite, na kakšen način vam lahko pomagajo.

Aktivnosti v mesecu oktobru

Da bi dosegli čim širšo javnost, smo v Upravi za zaščito in reševanje pripravili raznovrstna promocijska gradiva, vključno s televizijskimi oglasi z znakovnim jezikom, radijskimi oglasi, spletnimi oglasi ter oglasi za avtobusom, predvideni pa so tudi posveti za lokalne skupnosti in strokovno javnost. Gasilska zveza Slovenije se bo osredotočila na širjenje informacij o preventivnih ukrepih ter organizirali dneve odprtih vrat in predstavitve za šole in vrtce. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev bo organiziralo dneve odprtih vrat v poklicnih gasilskih enotah, svoje dejavnosti pa bodo predstavili tudi na posvetih za občane. V strokovnih krogih in med svojimi člani pa bo širilo zavedanje o požarih v naravi tudi Slovensko združenje za požarno varstvo. Zavod za gozdove Slovenije bo med drugim ozaveščal in svetoval obiskovalcem jesenskega kmetijskega obrtnega sejma v Komendi.

Zdaj je čas, da se vsi skupaj zavzamemo za varno naravo in preprečimo škodo zaradi požarov v naravi.

Več o projektu si lahko preberete na spletnih straneh sodelujočih organizacij.

]]>
Sporocila_javnost
news-953 Mon, 11 Sep 2023 13:42:18 +0200 Skupaj za rise s Hudo risinjo, Pogumnim Maksom in novim dokumentarnim filmom index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=953&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=344bd122d67d8d282d8f89c9468af96e V ljubljanskem Kinodvoru so danes premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck. Risom v Sloveniji in Hrvaški grozi ponovno izumrtje. Njihova največja grožnja je parjenje v sorodstvu, zato so v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 risov, ki bodo osvežili kri in populaciji pomagali preživeti. Projekt je združil strokovnjake, raziskovalce, naravovarstvenike in lovce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Poleg doselitev se mednarodna ekipa ukvarja tudi s spremljanjem risov, preprečevanjem nezakonitega lova in sprejemanjem te velike zveri med lokalnimi prebivalci. V številne aktivnosti so vključeni tudi lovci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške. Podobno kot leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v slovenske gozdove, imajo tudi v tem projektu ključno, aktivno vlogo. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.

Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma, Timotej Vrtnik in Gregor Šubic. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko so v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.

Povezava do napovednika za film Skupaj za rise https://youtu.be/0wvsDALy8Hg

V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo. Posneli so tudi dva dokumentarna filma, Risova pot (2018) in Skupaj za rise (2023) ter v sodelovanju s priznanima slovenskima avtorjema, Deso Muck in Boštjanom Gorencem – Pižamo, strokovno podprli izdajo dveh otroških knjig o risih. 

»Besedilo je nastalo na povabilo ekipe LIFE Lynx in s hudomušnimi ilustracijami Jake Vukotiča izšlo pri Založbi MIŠ. Prvenstveno je knjiga namenjena bralkam in bralcem prve triade, malce mlajšim pa jo lahko berete starši,« je povedal avtor knjige Huda risinja, Boštjan Gorenc – Pižama. Pogumni Maks avtorice Dese Muck je sicer namenjen otrokom druge triade osnovne šole, toda pritegne tudi starejše bralce, saj zgodbe v knjigi temeljijo na resničnih risih in njihovih prigodah.
Na koncu predstavitve je Pižama še hudomušno dodal: »Upam, da bo Huda risinja priskakljala na čim več knjižnih polic in se boste z njo smukali po gozdnih stečinah,« Desa pa je po motivu pesmice v knjigi, le-to pospremila takole:

»Bila je huda risinja,
v svet je šla kar sama,
    vse kar doživela je,    
napisal je Pižama …«

Več informacij o projektu je objavljenih na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

Povezava na film - Risova pot 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-950 Mon, 28 Aug 2023 10:32:59 +0200 Gozdarski dan na AGRI postregel z zanimivimi dogodki index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=950&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=08ccab09d9bd536b93ec50e60534e449 Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organizira državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki je tokrat potekalo že 23. Tudi letos je bil najhitrejši in najspretnejši Tadej Rupnik iz Območne enote Tolmin, ekipa Tolmina pa je slavila tudi v ekipni razvrstitvi. Nedelja je na sejmu rezervirana za t. i. gozdarski dan, ko je potekalo še več povezanih dogodkov, kot sta okrogla miza in izbor prve Gozdarske kraljice Slovenije.  Zavod za gozdove Slovenije s partnerji tradicionalno organizira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti sodobne naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. 

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 42 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno. 

Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj natančen Tadej Rupnik iz Območne enote ZGS Tolmin, drugo mesto je pripadlo Mihaelu Brlecu iz Območne enote ZGS Ljubljana, tretje mesto pa je zasedel Andrej Lumbar iz Območne enote ZGS Postojna

Ekipno je slavila ekipa iz Območne enote ZGS Tolmin, ki so jo sestavljali Tadej Rupnik, Marko Žgavec in Martin Menard. Drugo mesto je osvojila ekipa Območne enote ZGS Postojna, v sestavi Žiga Kolar, Andrej Lumbar in Miha Kržič, tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote ZGS Ljubljana, ki so jo sestavljali: Uroš Šuštar, Nejc Močnik in Mihael Brlec. Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali številni pokrovitelji.

Zbrane so pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad nagovorili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in državni sekretar, pristojen za gozdarstvo in lovstvo dr. Darij Krajčič, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru poudaril, da so tekmovalci ambasadorji varnega dela z motorno žago in se jim zahvalil za prispevek, ki ga opravljajo v gozdovih, ki so jih letošnje vremenske ujme zelo poškodovale. »Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let na raznih sejmih prikazuje, kako naj poteka delo v gozdu. V prihodnje pa načrtujemo še dodatna izobraževanja o varnem delu v gozdu. S tem lahko pripomoremo k opolnomočenju lastnikov gozdov, da se opremljeni z novim znanjem sami podajo v gozdove ali pa sprevidijo, da je mogoče bolje, če to res nevarno delo prepustijo bolje usposobljenim in opremljenim. Varnost mora biti vsekakor na prvem mestu. Statistika nesreč v gozdovih je letos žal zelo zgovorna.«

V okviru gozdarskega dneva je v sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije potekala tudi okrogla miza z naslovom Gozdovi so naš skupen prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo? Sodelujoči so izpostavili predvsem vožnjo in parkiranje v gozdovih ter nabiralništvo, opozorili pa so tudi na nujnost spoštovanja zapor cest zaradi sanacijskih del v gozdovih. Te so postavljene z razlogom in so ključne za zagotavljanje varnosti obiskovalcev gozdov. V nadaljevanju dneva je sledilo kronanje prve Gozdarske kraljice Slovenije – to je postala Andreja Vidmar iz Podplešivice –, ki jo je organiziralo podjetje Pišek vitli Krpan v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. 

Zavod za gozdove Slovenije se sicer na sejmu AGRA predstavlja v gozdarski brunarici, kjer lahko obiskovalci sejma AGRA spoznajo, katere so drevesne vrste prihodnosti v luči podnebnih sprememb. Gozdarke in gozdarji so na voljo za vprašanja, z aktivnostmi gozdne pedagogike pa bo obisk zanimiv tudi za šolsko in predšolsko mladino. Od ponedeljka do srede pa potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.
 

]]>
Sporocila_javnost
news-948 Wed, 23 Aug 2023 12:35:20 +0200 Poškodovanih za več kot 1500 km gozdnih cest index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=948&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b1c6f454abd255ec78f1907b2433ab0b Po prvih ocenah je po avgustovskem obilnem deževju in julijskem vetrolomu poškodovanih več kot 1500 km gozdih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. To onemogoča gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov. Škodo v gozdovih in na gozdnih cestah po uradni dolžnosti popisuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih in na gozdnih cestah.   Za razliko od julijskega vetroloma so obilne padavine v začetku avgusta 2023 večje poškodbe povzročile na gozdnih prometnicah kot na gozdnih sestojih. Največ poškodb je v severnem delu Slovenije v porečjih rek Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore in Mure. Po prvih ocenah je poškodovanih več kot 1500 km gozdnih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. Te gozdne ceste odpirajo postopoma in trenutno onemogočajo gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov oziroma 150.000 ha. Približno 1/3 teh gozdnih cest odpira dostop tudi do posameznih kmetij, zaselkov in turističnih objektov predvsem na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Gorenjske. Glavne poškodbe na gozdnih cestah so zaradi rekordnih padavin predvsem naplavine, plazovi in usadi, poškodovani so mostovi, podporni zidovi in prepusti. Še vedno je več gozdnih cest neprevoznih tudi na območjih julijskih vetrolomov. 

Takšne škode na gozdnih cestah v zgodovini Republike Slovenije še ni bilo. Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah znaša okoli 50 milijonov EUR. Skrb je, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo poškodovanih predelov gozdov podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo v gozdovih.  

Lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog

Popis škode v gozdovih izvaja ZGS po uradni dolžnosti, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih. Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda. Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je ZGS že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove ter o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.

Tudi škodo na gozdnih cestah ocenjuje ZGS po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest. 
 

]]>
Sporocila_javnost
news-945 Wed, 26 Jul 2023 15:09:06 +0200 V neurjih poškodovanega za desetino letnega poseka dreves index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=945&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3e30f28aeaca276ebe78f81d32ed4a39 Narava še naprej kaže svojo moč, zato Zavod za gozdove Slovenije vsakodnevno spremlja dogajanje in ocenjuje poškodovanost gozdov, ki jo v neurjih povzroča predvsem močan veter. Skupno je po prvih ocenah v julijskih vetrolomih poškodovanih dobrih 540.000 m3 dreves, kar predstavlja desetino siceršnjega letnega poseka dreves. Zavod za gozdove Slovenije je tudi že pristopil k ocenjevanju škode v gozdovih ter pripravi sanacijskega načrta. Poškodbe v gozdovih so nastale predvsem zaradi močnih vetrov in v kombinaciji z namočenostjo tal v 13 od skupno 14 gozdnogospodarskih območij (GGO). Edino gozdov Kraškega GGO, kjer je lani pustošil požar, letošnja neurja niso prizadela. Najbolj so poškodovani gozdovi GGO Bled (171.000 m3 lesne mase), GGO Slovenj Gradec (121.000 m3 lesne mase), GGO Maribor (60.000 m3 lesne mase),  GGO Tolmin (53.000 m3 lesne mase) in GGO Murska Sobota (25.000 m3 lesne mase), kjer je podiralo posamezno, v šopih in skupinah in tudi cele sestoje. Medtem ko je v GGO Novo mesto (31.000 m3 lesne mase), GGO Kranj (30.000 m3 lesne mase),  GGO Nazarje (19.000 m3 lesne mase), GGO Celje (10.000 m3 lesne mase), GGO Kočevje (8.000 m3 lesne mase) in v drugih manj poškodovanih GGO podiralo posamezna drevesa ob gozdnih robovih in infrastrukturah ali v šopih in skupinah. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.

Skupna do zdaj znana ocena poškodovanosti gozdov je dobrih 540.000 m3 lesne mase. Če temu prištejemo še za posek označena zaradi podlubnikov napadena drevesa, je v slovenskih gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon m3 lesne mase, kar predstavlja petino letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih. 

V nekaterih gozdovih sanacija že poteka, zato bo Zavod za gozdove Slovenije zaradi nevarnih razmer ali zagotavljanja nemotene sanacije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnosti začasno zaprl nekatere gozdne ceste. Obiskovalci gozdov naj zato v času izvajanja del ne obiskujejo poškodovanih delov gozdov in upoštevajo zapore cest.

Lastniki gozdov, ki jim je vetrolom poškodoval drevje v gozdovih, se lahko za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Delavci morajo za varno delo imeti osebno varovalno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne smejo manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša  navodila za varno delu v gozdu so objavljena tudi na spletni strani ZGS. Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu MojGozdar

]]>
Sporocila_javnost
news-943 Thu, 20 Jul 2023 15:05:32 +0200 Neurje najbolj prizadelo gozdove na Gorenjskem index.php?id=190&tx_news_pi1%5Bnews%5D=943&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=be5107e3cc57a5e934dabb718942dcae Tudi včerajšnje neurje, ki je prizadelo predvsem severni in severnovzhodni del Slovenije, je za seboj pustilo razdejanje v gozdovih. Po prvih ocenah je podrtih in poškodovanih dodatnih 100.000 m3 lesne mase. Škoda v gozdovih zaradi vetroloma v tem in preteklem tednu po prvih ocenah znaša že več kot 450.000 m3.  Včeraj je vetrolom najbolj lomil in podiral drevesa na območju gozdnogospodarskega območja Bled, in sicer v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je ocenjeno za več kot 60.000 m3 podrtih dreves. Podirali so se celotni sestoji, zaradi obsežnosti so tako še vedno neprevozne posamezne ceste. Poleg tega so prizadeta še gozdnogospodarska območja Tolmin, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, kjer so podrta posamezna drevesa ob robovih in infrastrukturah, ponekod je podiralo v šopih. Včerajšnja škoda v gozdovih po Sloveniji je tako ocenjena na 100.000 m3 lesne mase. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.

Zavod za gozdove Slovenije je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo in si določil prioritete:
•    Glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov pri sanaciji nastale škode je zagotavljanje  varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov. 
•    Prvi ukrep ob začetku sanacijskih del po vetrolomu je odstranitev podrtega drevja z  javnih in gozdnih cest. Prednost imajo tiste, ki omogočajo dostop do kmetij in zaselkov ali zagotavljajo dostop do pomembne javne infrastrukture.
•    Hitra in pravočasna sanitarna sečnja se mora prednostno začeti na območjih, kjer prevladuje smrekov gozd, da se prepreči še večja namnožitev podlubnikov in posledično za lastnike gozdov še večja gospodarska škoda.
•    Posebna pozornost se mora posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve vode ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.
•    Vse podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo lahko lastniki pridobijo pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih, ki najboljše poznajo razmere in jim individualno svetujejo ob izdaji odločb ob odobritvi poseka dreves. 

Vremenske razmere so še vedno zelo nepredvidljive, zato naj se lastniki pregledovanja svojih gozdov in kasneje sanacije lotijo po umiritvi razmer. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to primerno opremljeni in usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce. 

Še vedno velja tudi opozorilo, naj rekreativci ne zahajajo v poškodovane gozdove. 
 

]]>
Sporocila_javnost