Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma, Timotej Vrtnik in Gregor Šubic. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko so v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.

Povezava do napovednika za film Skupaj za rise https://youtu.be/0wvsDALy8Hg

V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo. Posneli so tudi dva dokumentarna filma, Risova pot (2018) in Skupaj za rise (2023) ter v sodelovanju s priznanima slovenskima avtorjema, Deso Muck in Boštjanom Gorencem – Pižamo, strokovno podprli izdajo dveh otroških knjig o risih. 

»Besedilo je nastalo na povabilo ekipe LIFE Lynx in s hudomušnimi ilustracijami Jake Vukotiča izšlo pri Založbi MIŠ. Prvenstveno je knjiga namenjena bralkam in bralcem prve triade, malce mlajšim pa jo lahko berete starši,« je povedal avtor knjige Huda risinja, Boštjan Gorenc – Pižama. Pogumni Maks avtorice Dese Muck je sicer namenjen otrokom druge triade osnovne šole, toda pritegne tudi starejše bralce, saj zgodbe v knjigi temeljijo na resničnih risih in njihovih prigodah.
Na koncu predstavitve je Pižama še hudomušno dodal: »Upam, da bo Huda risinja priskakljala na čim več knjižnih polic in se boste z njo smukali po gozdnih stečinah,« Desa pa je po motivu pesmice v knjigi, le-to pospremila takole:

»Bila je huda risinja,
v svet je šla kar sama,
    vse kar doživela je,    
napisal je Pižama …«

Več informacij o projektu je objavljenih na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com.

Povezava na film - Risova pot 
 

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 42 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno. 

Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj natančen Tadej Rupnik iz Območne enote ZGS Tolmin, drugo mesto je pripadlo Mihaelu Brlecu iz Območne enote ZGS Ljubljana, tretje mesto pa je zasedel Andrej Lumbar iz Območne enote ZGS Postojna. 

Ekipno je slavila ekipa iz Območne enote ZGS Tolmin, ki so jo sestavljali Tadej Rupnik, Marko Žgavec in Martin Menard. Drugo mesto je osvojila ekipa Območne enote ZGS Postojna, v sestavi Žiga Kolar, Andrej Lumbar in Miha Kržič, tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote ZGS Ljubljana, ki so jo sestavljali: Uroš Šuštar, Nejc Močnik in Mihael Brlec. Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali številni pokrovitelji.

Zbrane so pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad nagovorili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in državni sekretar, pristojen za gozdarstvo in lovstvo dr. Darij Krajčič, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru poudaril, da so tekmovalci ambasadorji varnega dela z motorno žago in se jim zahvalil za prispevek, ki ga opravljajo v gozdovih, ki so jih letošnje vremenske ujme zelo poškodovale. »Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let na raznih sejmih prikazuje, kako naj poteka delo v gozdu. V prihodnje pa načrtujemo še dodatna izobraževanja o varnem delu v gozdu. S tem lahko pripomoremo k opolnomočenju lastnikov gozdov, da se opremljeni z novim znanjem sami podajo v gozdove ali pa sprevidijo, da je mogoče bolje, če to res nevarno delo prepustijo bolje usposobljenim in opremljenim. Varnost mora biti vsekakor na prvem mestu. Statistika nesreč v gozdovih je letos žal zelo zgovorna.«

V okviru gozdarskega dneva je v sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije potekala tudi okrogla miza z naslovom Gozdovi so naš skupen prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo? Sodelujoči so izpostavili predvsem vožnjo in parkiranje v gozdovih ter nabiralništvo, opozorili pa so tudi na nujnost spoštovanja zapor cest zaradi sanacijskih del v gozdovih. Te so postavljene z razlogom in so ključne za zagotavljanje varnosti obiskovalcev gozdov. V nadaljevanju dneva je sledilo kronanje prve Gozdarske kraljice Slovenije – to je postala Andreja Vidmar iz Podplešivice –, ki jo je organiziralo podjetje Pišek vitli Krpan v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. 

Zavod za gozdove Slovenije se sicer na sejmu AGRA predstavlja v gozdarski brunarici, kjer lahko obiskovalci sejma AGRA spoznajo, katere so drevesne vrste prihodnosti v luči podnebnih sprememb. Gozdarke in gozdarji so na voljo za vprašanja, z aktivnostmi gozdne pedagogike pa bo obisk zanimiv tudi za šolsko in predšolsko mladino. Od ponedeljka do srede pa potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.
 

Takšne škode na gozdnih cestah v zgodovini Republike Slovenije še ni bilo. Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah znaša okoli 50 milijonov EUR. Skrb je, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo poškodovanih predelov gozdov podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo v gozdovih.  

Lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog

Popis škode v gozdovih izvaja ZGS po uradni dolžnosti, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih. Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda. Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je ZGS že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove ter o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.

Tudi škodo na gozdnih cestah ocenjuje ZGS po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest. 
 

Skupna do zdaj znana ocena poškodovanosti gozdov je dobrih 540.000 m³ lesne mase. Če temu prištejemo še za posek označena zaradi podlubnikov napadena drevesa, je v slovenskih gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon m³ lesne mase, kar predstavlja petino letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih. 

V nekaterih gozdovih sanacija že poteka, zato bo Zavod za gozdove Slovenije zaradi nevarnih razmer ali zagotavljanja nemotene sanacije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnosti začasno zaprl nekatere gozdne ceste. Obiskovalci gozdov naj zato v času izvajanja del ne obiskujejo poškodovanih delov gozdov in upoštevajo zapore cest.

Lastniki gozdov, ki jim je vetrolom poškodoval drevje v gozdovih, se lahko za podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo obrnejo na krajevno pristojne revirne gozdarje. Odprava posledic v gozdovih po naravnih ujmah je zelo zahtevna in nevarna, zato naj se lastniki gozdov dela lotijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. Delavci morajo za varno delo imeti osebno varovalno opremo, ki vključuje varovalno čelado, glušnike, rokavice, varovalne hlače z mrežico proti vrezu, čevlje s kovinsko kapico in opremo za nudenje prve pomoči. Delo naj vedno opravljata vsaj dva delavca, med dodatno opremo pa ne smejo manjkati gozdarski klini, sekira, cepin, žični nateg in škripec. Oprema naj bo pregledana in brezhibno delujoča. Podrobnejša  navodila za varno delu v gozdu so objavljena tudi na spletni strani ZGS. Če lastniki gozdov dela v poškodovanih gozdovih niso vajeni, naj za to raje najamejo strokovno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu MojGozdar. 

Zavod za gozdove Slovenije je za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov, podobno kot ob preteklih naravnih ujmah v gozdovih, prilagodil svoje delo in si določil prioritete:
•    Glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov pri sanaciji nastale škode je zagotavljanje  varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov. 
•    Prvi ukrep ob začetku sanacijskih del po vetrolomu je odstranitev podrtega drevja z  javnih in gozdnih cest. Prednost imajo tiste, ki omogočajo dostop do kmetij in zaselkov ali zagotavljajo dostop do pomembne javne infrastrukture.
•    Hitra in pravočasna sanitarna sečnja se mora prednostno začeti na območjih, kjer prevladuje smrekov gozd, da se prepreči še večja namnožitev podlubnikov in posledično za lastnike gozdov še večja gospodarska škoda.
•    Posebna pozornost se mora posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve vode ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.
•    Vse podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo lahko lastniki pridobijo pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih, ki najboljše poznajo razmere in jim individualno svetujejo ob izdaji odločb ob odobritvi poseka dreves. 

Vremenske razmere so še vedno zelo nepredvidljive, zato naj se lastniki pregledovanja svojih gozdov in kasneje sanacije lotijo po umiritvi razmer. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to primerno opremljeni in usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce. 

Še vedno velja tudi opozorilo, naj rekreativci ne zahajajo v poškodovane gozdove. 
 

Znani pa so tudi natančnejši podatki o škodi, ki je nastala 12. in 13. julija. Takrat so bila najbolj prizadeta gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Bled, Maribor, Tolmin, Murska Sobota ter Kranj. Po natančnejših ocenah, ki so jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih več kot 300.000 m3 drevja. Podiralo je posamezno, ob robovih in infrastrukturah, ter v šopih in sestojno. 15 odstotkov celotne ocenjene količine poškodovane lesne mase je nastalo v državnih gozdovih.

Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. Ker so poškodovane smreke zelo primerne za še večjo namnožitev podlubnikov, priporočamo, da lastniki gozdov čim prej začnejo sanacijo poškodovanih gozdov na območjih, kjer prevladuje smreka. Ob tem velja opozorilo, da se je del v gozdu vedno treba lotiti previdno in primerno opremljen. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce.

Še vedno velja tudi opozorilo vsem obiskovalcem gozdov, naj se ne gibajo v poškodovanih gozdovih, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves. 
Varnost je na prvem mestu, zato: "Previdno v gozdu!"  

Zaposleni ZGS bodo v najkrajšem času pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa za posek, obvestili lastnike gozdov ter jim podali usmeritve za sanacijo. Ko se bo vreme ustalilo, Zavod za gozdove Slovenije k sodelovanju poziva tudi lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih obvestijo pristojne revirne gozdarje. Ključnega pomena je, da se najprej pregledajo poškodovani gozdovi na območjih, kjer prevladuje smreka, da se prepreči razvoja podlubnikov in s tem dodatna škoda.

Del v gozdu se je vedno treba lotiti previdno in primerno opremljeni. Vendar pa je posek prelomljenih in prevrnjenih po ujmah poškodovanih dreves izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem jih pozivamo, naj najamejo usposobljene gozdne delavce.

Opozorilo velja tudi vsem obiskovalcem gozdov, da se ne gibajo v poškodovanih gozdovih do zaključka sanacije, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves. 
Varnost je na prvem mestu, zato vsem svetujemo veliko previdnost. 

Zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije tako obiskovalce gozdov informirajo o pravilih obnašanja v gozdu. Obveščajo jih osebno s pogovorom, z deljenjem letakov na temo gozdarskega nadzora in informativnimi obvestili o pravilih vožnje v naravnem okolju. Izpostavljajo predvsem odgovorno in zmerno nabiranje gozdnih sadežev ter vožnjo in parkiranje v naravnem okolju. Obiskovalce gozda obveščajo o tem, da se gozdne sadeže nabira v zmernih količinah in na način, da se rastlin ne poškoduje. Vožnja z vozili na motorni pogon je omejena na prometno infrastrukturo (na javne ceste in na nekategorizirane ceste), ki se uporabljajo za javni cestni promet. Pri tem je treba upoštevati predpisane režime uporabe gozdnih cest, ki so jasno označeni s prometnimi znaki. Vozila je v gozdu dovoljeno parkirati na za to označenih mestih ali v petmetrskem pasu izven vozišča. Pri tem je treba paziti na prevoznost gozdnih prometnic in da obiskovalec s svojim obiskom v gozdu ne ovira del v gozdu. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah ali drugih označenih poteh. Zavod za gozdove Slovenije gozdarski nadzor izvaja na podlagi 77.a člena Zakona o gozdovih, prekrškovnega postopka pa ne izvaja.  

V zadnjih treh mesecih, od kar zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije v večjem obsegu izvajajo gozdarski nadzor, so izvedli 891 posameznih gozdarskih nadzorov, pri katerih so zaznali 448 kršitev. Največ kršitev je bilo na področju vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju in pri nepravilnem parkiranju. V 179 primerih so kršitelja osebno seznanili s pravili vožnje v naravi in mu svetovali, kako naj ravna v prihodnje, v določenih primerih pa so o kršitvah obvestili Inšpekcijo za gozdarstvo. Po dosedanjih izkušnjah obiskovalci gozdov večinoma z zanimanjem prisluhnejo zaposlenim Zavoda za gozdove Slovenije in njihovim nasvetom glede spoštovanja gozdnega bontona. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je ob tem dejal: »Gozdovi so edinstven ekosistem, česar se pogosto premalo zavedamo. Škodujemo mu z neprimernim ravnanjem, kot so vožnje po brezpotjih, prekomernim nabiralništvom ali parkiranjem vsepovprek. Zato želimo tudi s pomočjo povečanega gozdarskega nadzora ljudi informirati o pravilih obnašanja v gozdu, kjer smo vendarle samo obiskovalci. Verjamemo, da so ljudje temu naklonjeni in da bo kultura obnašanja v gozdovih v prihodnje vedno boljša.«
 

Sledil je voden ogled razstave »Pohorka – bukovi gozdovi«, ki izpostavlja pomen bukve za to območje, saj so ji v preteklosti rekli tudi kraljica Pohorja, njeno ohranjanje v prostranih gozdovih Pohorja pa bo tudi v prihodnje osnova trajnosti in stabilnosti. Udeleženci so se sprehodili še po energijski poti v bližini in predstavili, kako gozdove prihodnosti vidimo na Mariborskem Pohorju. 

Velik izziv za gozdove prihodnosti je uspešno usklajevanje in sodelovanje z več kot 400.000 zasebnimi lastniki, ki imajo v lasti tri četrtine (3/4) gozdov. Izziv, ki ga je v svojem nagovoru izpostavil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, je namreč vse bolj razdrobljeno lastništvo gozdov. Zaradi dedovanja mnogo novih lastnikov sploh ne ve, kaj z gozdom početi, kako ga negovati, kje sploh so meje njegovega zemljišča. Da bi jih ustrezno opolnomočili, je Slovenija pridobila evropska sredstva za projekt eGozdarstvo, ki je sestavni del naložbe v Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k digitalnemu prehodu. Z eGozdarstvom bo Zavod za gozdove Slovenije nadgradil infrastrukturo in osnovna sredstva, z digitalizacijo in centralizacijo procesov bo povezal deležnike v gozdnem procesu in zagotovil uporabniku prijazne digitalne javne storitve. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo upravnih in strokovnih nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. »Do konca prihodnjega leta načrtujemo vzpostavitev e-pisarn in e-opreme v gozdarstvu, do konca leta 2026 pa postavitev gozdarskega informacijskega sistema in aplikacije e-gozd. Ta bo lastnikom gozdov na enem mestu omogočala vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi ter realizacijo možne izvedbe,« je dodal Danev.

Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Nike Krajnc, je v nagovoru izpostavila številne vloge gozdov ter različnost pričakovanj deležnikov do gozda – od splošne javnosti, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov do gospodarstva in gozdarjev. Danes se svet spreminja hitreje in prilagajanje na spremembe je težko za vse, še posebej pa za gozd, kajti gozd je ekosistem, v katerem se spremembe praviloma dogajajo počasi. Za boljše razumevanje podnebnih sprememb ter vpliva na gozd, družbo in celotno naravo družba potrebuje raziskave, močno gozdarstvo in potrebuje gozdarstvo, ki je sposobno odgovarjati na izzive in vprašanja družbe. Ob zaključku pa je poudarila: »Ljudje potrebujemo gozdove, ampak gozdovi nujno potrebujejo gozdarje. Torej je mogoče tudi čas, da družba spozna, da nujno potrebuje nas, gozdarje.«

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije gozdove prihodnosti vidijo predvsem v luči odpornih gozdov, ki bodo kljubovali podnebnim spremembam, vse pogostejšim naravnim ujmam in napadom škodljivih organizmov. »Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo tako prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. V ospredju bo povečevanje stabilnosti in odpornosti gozdnih sestojev, njihovo mozaično strukturiranje in pravočasno redčenje odraščajočih gozdnih sestojev. Ko govorimo o odpornih gozdovih, imamo v mislih tudi genetsko pestrost  gozdov, avtohtone in rastiščem prilagojene drevesne vrste, mešano drevesno sestavo ter raznomerne sestoje,« je v nagovoru poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.

Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija primer dobre prakse. Gozd opravlja ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter je mnogo več, kot samo obnovljiv vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode, prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje in je obenem pomemben del naravne in kulturne dediščine.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v nagovoru izpostavil pomen tradicije skrbnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v skladu s tradicionalnimi vrednotami in varovanjem biotske raznovrstnosti. »Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Gre za območja izjemnega pomena, zato mora biti spodbujanje naravi prijaznih gozdarskih praks in povečanje varovanja biotske raznovrstnosti eden od ključnih ciljev.« Poudaril je še, da si bodo na Ministrstvu za naravne vire in prostor v skladu s sprejetimi strategijami in v sodelovanju s partnerji tudi v prihodnje prizadevali dodatno zvišati število zavarovanih gozdov. K temu nas zavezuje tudi Operativni program za izvajanje nacionalnega programa za obdobje 2022–2026, ki do leta 2026 predvideva četrtinsko povečanje površin gozdnih rezervatov.

Letos mineva 30 let od sprejema Zakona o gozdovih, ki je bil sprejet 26. maja 1993, v veljavo pa je stopil mesec dni kasneje. To je krovni zakon, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom. Izvajanje tega izjemno pomembnega zakona na državni ravni zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi o tem je spregovoril državni sekretar za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Darij Krajčič, ki je opozoril, da se je v času od sprejema Zakona o gozdovih dojemanje gozdov v najširšem pomenu pomembno spremenilo, prav tako pa sta se posledično spremenili tudi raba gozda in gospodarjenje z njim. »Značilnost današnjega časa so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na gozd in posledično na gozdarstvo. Zahteve družbe so vedno večje, vse več pa je tudi nasprotij v družbi. Stanje gozdov v Sloveniji se je sicer v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Nekatere vrednosti sestojnih parametrov, kot so povprečna lesna zaloga, tekoči letni prirastek in debelinska struktura gozdov, so se približale modelnim vrednostim. V prihodnje bosta zato bolj kot akumulacija v ospredju obnova in nega ustrezno strukturiranih lesnih zalog. Sodobna nega gozda mora upoštevati spreminjajoče se razmere, se prilagajati različnim funkcijam gozda, poleg nege gozda za kakovost pa bosta enakovrednega pomena tudi nega za odpornost oziroma stabilnost in raznovrstnost gozdov.«

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril ključno vlogo gozdov pri doseganju podnebnih ciljev, tako na področju blaženja kot tudi prilagajanja na podnebne spremembe. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja – v zadnjih šestdesetih letih smo zabeležili dvig povprečne temperature zraka za 2,4 °C, kar lahko povzroči spremembe v produktivnosti gozdov in vrstni sestavi, negativno lahko vpliva tudi na količino ponora v gozdovih. Za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 imamo zastavljene jasne potrebe in tudi pogoje, s katerimi bomo s pomočjo trajnostnega upravljanja gozdov zagotovili, da bodo gozdovi prihodnosti zdravi in odporni, ter s tem preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb.

Slovenija se ponaša z izvrstnimi strokovnjaki, ki proučujejo gozdove, les, živalstvo in rastlinstvo, odlično pa je tudi sodelovanje med različnimi institucijami, ki delujejo na tem področju. Pod geslom gozdovi prihodnosti bi tako lahko naslovili tudi izobraževanje ustreznega kadra, podporo raziskavam in proučevanju vpliva sprememb na gozdove. Dr. Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za področje inovacij na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je na otvoritveni slovesnosti izpostavil: »Na ravni Evropske unije se intenzivneje kot kadar koli do zdaj razvija Evropski raziskovalni prostor. Skupne pobude v obliki misij EU, evropskih partnerstev ter povezovanje ekosistemov so začele dobivati jasnejšo podobo. Vzpostavljajo se povezave na nekaterih ključnih področjih, kot na primer zelene vodikove tehnologije, čipi in surovine, omenjajo se materiali ... V Sloveniji moramo v tesnem sodelovanju med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in javnostjo izvesti premislek glede vključevanja v te tokove, ki predstavljajo priložnost in izziv za nas.«

Profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani prof. dr. Klemen Jerina pa je dodal: »Gozdarstvo ponuja in prakticira učinkovite rešitve za omiljevanje globalne krize. Ustrezno ravnanje je vtkano v samo jedro konceptov upravljanja gozdov. Ta znanja pa lahko prenesemo v splošne prakse in razmišljanja le skupaj, ob sodelovanju in zaupanju. Za omiljevanje in izhod iz krize ob vseh okoljskih potrebujemo vrhunsko znanost in šolstvo ter prenos vsebin v prakso na vseh nivojih. Štejejo le dobro ciljana dejanja.«

Po končani otvoritveni slovesnosti so udeleženci nadaljevali z že trinajstim znanstvenim srečanjem GOZD in LES: Gozd prihodnosti. Odprl ga je akademik Mitja Zupančič z uvodnim predavanjem Endemizem v flori Slovenije. Raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva so na srečanju obravnavali probleme prihodnosti in predstavili izhodišča za razumevanje procesov ter ukrepe za prihodnost gozdov in rabe lesa.

Zavod za gozdove Slovenije posebno pozornost namenja osveščanju in izobraževanju širše javnosti o pomenu gozda tudi s pomočjo vodenja po gozdnih učnih poteh. So pomemben pripomoček, s katerim Zavod za gozdove Slovenije izvaja popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispeva k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Vodenje po gozdnih učnih poteh, ki ga izvajajo tudi gozdarji, je namenjeno vsem starostnim skupinam, saj vodniki ne podajajo zgolj golih dejstev o gozdu in z njim povezanim življenjem, ampak temelji na interpretativnem predstavljanju narave.

Cilj tovrstnega vodenja je spodbuditi zanimanje obiskovalcev, da bi spoznavali, razumeli in cenili naravo, gozd in življenje v njem. Zato je Zavod za gozdove Slovenije skladno s temo letošnjega dneva Zemlje »Vlagajmo v naš planet!« investiral v spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti, ki je v preizkusni različici že na voljo za uporabo. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah: https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti in https://mapzs.pzs.si/gup.

Na pregledovalniku MaPZS so poleg gozdnih učnih poti dostopne tudi planinske in druge tematske poti, pripravljen pa je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Ljubljanskim urbanističnim zavodom. Izdelavo je z donacijo omogočila tudi Gorenjska banka.

Osrednja prireditev Zavoda za gozdove Slovenije je potekala na Gozdni učni poti Rožek, kjer je zbrane nagovoril direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev. Opozoril je na spregledan pomen gozdnih učnih poti in na njihovo neprecenljivo vrednost, da v obiskovalcih vzbudijo željo po pridobivanju novih informacij in izkušenj. »Vsi se moramo truditi in vlagati v znanje, opolnomočenje različnih generacij o vlogi in pomenu gozda, o naravi, o našem planetu, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo in razumemo. In gozdne učne poti so pomemben instrument za širjenje tega znanja,« je dodal Danev. Pot je bila obnovljena in obogatena z novimi učnimi vsebinami s sredstvi Slovenskih državnih gozdov, kar je podrobneje predstavil direktor sektorja za gozdarstvo Slovenskih državnih gozdov Miha Zupančič. Prisotne je nagovoril tudi župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk.

Organizirano vodenje je sicer ta dan potekalo na 14 gozdnih učnih poteh po vsej Sloveniji, med katerimi je tudi Gozdna učna pot Visoko, ki je speljana po gozdu v zaledju dvorca Visoko v Poljanski dolini. Pot je bila v zadnjem obdobju obnovljena, tudi s sredstvi Gorenjske banke. Ima 11 točk, ki so opremljene z akademskimi karikaturami in bodo na izviren način opozarjale ljudi na okolico. Obiskovalci se lahko po poti sprehodijo tudi brez vodnika, saj do dodatnih poučnih vsebin na posamezni točki dostopajo preko QR kode.  

V devetih akcijah obnove, v katere so bili vključeni prostovoljci, šole, organizacije in podjetja, je sodelovalo več kot 2200 posameznikov. Ti so priskočili na pomoč pri sejanju semena in sajenju 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike, ki so bile kupljene z donacijami iz Fundacije vrabček upanja, zbranimi v akciji Skupaj za Kras. Posejana je bila tudi več kot tona semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena. Spomladi razmere na Krasu zaradi suše in vročine niso več primerne za sajenje sadik, zato se bo s tovrstnimi deli nadaljevalo jeseni, ko bodo prostovoljci spet vabljeni, da pomagajo pri obnovi gozda.

V vmesnem času se bo nadaljevala sečnja in odvoz poškodovanih dreves ter priprava površin za obnovo gozdov. Do zdaj so odmrla drevesa posekana na približno 10 ha občinskih gozdov nad Mirnom, približno 40 ha je posekanega v zasebnih gozdovih na območju Fajtega hriba in ob cesti med Temnico in Renčami, nekaj hektarjev je posekanih tudi v državnih gozdovih. Ob tem velja opozorilo vsem obiskovalcem gozda, ki v tem času nabirajo šparglje, da se izogibajo deloviščem in pazijo na svojo varnost. Tudi na še nesaniranih območjih lahko v vetrovnem vremenu s požganih dreves padajo veje. Poleg tega potekajo tudi že priprave za ureditev dveh požarnih presek. Prva bo takoj nad Mirnom za Mirenskim gradom, druga pa na območju državnih gozdov na hribu Volkovnjak. Ta je bila delno že narejena med požarom, a jo je treba popraviti in dokončati. 

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je zadovoljen z opravljenim delom: »Vesel sem, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, z akcijami, ki vključujejo javnost, pa bomo nadaljevali jeseni. Obnovo gozda z avtohtonimi drevesnimi vrstami smo izvajali na občinskih zemljiščih, zasebnim lastnikom pa smo priskočili na pomoč z razdeljevanjem semena. S tem smo požganemu območju vrnili reprodukcijski material, da se bo lahko gozd hitreje obnovil.« 

ZGS ocenjuje, da se bo večina površine gozdov listavcev obnovila po naravni poti, medtem ko bo obnova na območjih povsem pogorelih monokultur iglavcev otežena in dolgotrajnejša, zato se na teh skoraj 1.000 ha načrtuje pretežno obnovo s sadnjo oz. setvijo. Po oceni bo z naravno obnovo obnovljenih okrog 2.000 ha površin. 

Spomnimo, da je julijski požar na Krasu prizadel skupno 3702 ha površin, od tega 2902 ha gozdov. Pri tem je bilo poškodovanih 2.004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. 2.503 ha gozdov je bilo poškodovanih do te mere, da jih je treba obnoviti. Načrt sanacije, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo sredi februarja, ocenjuje stroške sanacije na več kot 24 milijonov evrov. Večina v načrtu sanacije opredeljenih del bo opravljenih v naslednjih treh letih. 
 

Za uspešno izvedbo aktivnega upravljanja je ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem odločb za odstrel, za kar je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ti postopki so nemalokrat zelo dolgotrajni, zato je toleranca lokalnih prebivalcev velikokrat na preizkušnji. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo). Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let išče najboljše rešitve za preprečevanje napadov zveri na domače živali. Kot najbolj učinkovite so se pokazale visoke elektromreže, predvsem v kombinaciji s pastirskimi psi. Strokovnjaki se zavedajo, da ni ene univerzalne rešitve za vse, zato iščejo nove možnosti varovanja. Ko so le-te izčrpane, Zavod za gozdove Slovenije zagovarja hitro izdajanje odločb za odstrel, da se prepreči nadaljnja škoda ali približevanje volka človeku.

Pogoje za odstrel volka določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je leta 2020 sprejelo Smernico za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki je javno dostopna na spletni strani ministrstva. Glede na smernico je odstrel volka pri nas upravičen, če z odstrelom preprečujemo prenos pasjih genov v volčjo populacijo (odstrel križancev med volkom in domačim psom), če volkovi ogrožajo zdravje in varnost ljudi, in če volkovi povzročajo večjo gospodarsko škodo. Smernica glede slednjega pravi, da lahko nastanek resne škode opredelimo, ko se na območju določenega volčjega tropa v obdobju 3 mesecev pojavijo 3 napadi volkov na večje pašne živali ali 9 napadov volkov na drobnico. Izčrpane morajo biti tudi vse druge racionalne možnosti, kar v primeru preprečevanja škode na pašnih živalih pomeni ustrezno zaščito le-teh. Pomembno je, da ministrstvo odločbe za odstrel po izpolnitvi pogojev izdaja hitro, in dosledno spoštuje sprejeto smernico, saj bo le tako odvzem volka pripomogel k zmanjšanju škod.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je pojasnil: »Zavod za gozdove Slovenije zagovarja tako izvajanje preventivnih ukrepov podprtih s strani države, kot poseganja z odstrelom v populacije rjavega medveda in volka na podlagi izdanih dovoljenj in pod strogo nadzorovanimi pogoji. Le tako bomo lahko dolgoročno zagotovili sobivaje ljudi in velikih zveri v istem prostoru.«

Slovenija je ena izmed redkih držav v EU, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). A v resnici nimamo velikih strnjenih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali »samostojni« življenjski prostor za velike zveri, zato so konflikti z njimi neizogibni. Populaciji volka in medveda v Sloveniji naraščata in za dolgoročno ohranjanje vrst je ključno, da ju ljudje sprejemajo v naravnem okolju. Volkovi imajo razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju prenamnožili. Vsak trop volkov tako živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km² (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije.

»Zavod za gozdove Slovenije podpira prizadevanja za optimizacijo postopka za poseg v populaciji volka in medveda z odstrelom, ki glede na njuno ugodno stanje, vključuje tudi zmanjšanje stopnje zavarovanja glede na Habitatno direktivo,« je ob tem še dodal Miha Marenče.

Zadnje ocene številčnosti volka imamo za sezono 2020/21, ko je bila številčnost volka v Sloveniji ocenjena na 120 volkov. Potrjenih je bilo 12 različnih volčjih tropov, od katerih je 10 v južni Sloveniji (Kočevska, Notranjska, Primorska, Nanos s Hrušico), dva pa sta na Gorenjskem (Pokljuka in Jelovica). Nova ocena številčnosti volka bo pripravljena proti koncu leta 2023.

Povezave:

Navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali:

https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2020/04/Navodila-za-ukrepanje_Zlozenka_SI.pdf

Smernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/smernica_dokazovanje_pogojev_odvzem_volka.pdf

Zavoda za gozdove Slovenije kot osrednja strokovna gozdarska institucija skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov, njegova osrednja naloga pa je načrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov, z zagotavljanjem vseh njihovih funkcij. Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove deležni velikopovršinske obnove. Skupaj je bilo od leta 2018 do 2021 posajenih več kot 5 milijonov sadik gozdnega drevja. Gre za največji projekt obnove gozdov v zgodovini Slovenije, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi na evropskem nivoju. Poleg obnove gozdov ima za prihodnost gozdov velik pomen nega gozdnih sestojev, grožnjo za obnovo gozdov pa predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst in karantenskih organizmov v gozdovih. Gozdovi so zelo pomembni tudi za biotsko raznovrstnost, rastlinske in živalske vrste – skoraj polovica slovenskih gozdov je del evropskega omrežja Natura 2000.

Osrednji dogodek na Krasu

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.

Uvodni dogodek je dopolnila otvoritev razstave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreve, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštututa Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Pot so zaključili s predstavitvijo nove poti Zeleno srce Krasa, ki je zaokrožila temo letošnjega mednarodnega dneva gozdov Zdrav gozd za zdrave ljudi.

O razstavi Sledi ognja

Razstavni projekt Sledi ognja je umetniška oblika arhiva, ki pred dokončnim izginotjem beleži/arhivira ostanke kraških gozdov po največjem požaru v zgodovini Slovenije, tako na slovenski, kot italijanski strani. Preizprašuje vlogo človeka ter njegova prizadevanja za ohranitev narave, domov in življenj. V prizadevanjih za slednje izginejo tudi meje, ki so desetletja ločevale in narekovale način življenja obmejnih prebivalcev. Nastajanje projekta v naravo vnaša subtilno intervencijo, sled človeka - v tem primeru avtorja, ki bo s časom prav tako odšla v pozabo skupaj z ostanki dreves. Ob tem pa nastajajo odtisi pokrajine (zgorelih dreves), ki v postopku žganja keramike ter ponovni izpostavljenosti ognju ostanejo trajen pomnik "časa nekoč".

Avtor projekt izvaja na celotnem požarišču, kjer v glino odtiskuje pogorele ostanke dreves. Posamezen odtis nato v svojem ateljeju oblikuje v končno podobo ter pripravi za žganje keramike, kjer s postredukcijo doseže izgled zgorelega. Projekt je avtor začel po požaru leta 2022 in se še nadaljuje.

• Posvet je eden od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese upravljanja mestnih gozdov.
• Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.
• Na različne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste. Zato pri upravljanju gozda zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Tako zagotavljamo raznolikost življenjskih prostorov za različne vrste.
• Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore.
• Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju.
• Le dobrih 7 % strateškega območja mestnih gozdov v MOL je v lasti občine, kar pomeni, da uresničevanje ekoloških in socialnih funkcij na 90 % gozda poteka v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov in državo.

V uvodu je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev poudaril, da je sodelovanje organizacij s področja gozdarstva, varstva narave, vodovarstva in lokalnih skupnosti na območju gozdov v Mestni občini Ljubljana na operativni in strateški ravni vedno potekalo v konstruktivnem dialogu in z upoštevanjem specifik mestnega prostora. ZGS ima na nacionalni in lokalni ravni vzpostavljene različne možnosti za sodelovanje strokovnih organizacij, lastnikov gozdov, planinskih društev in zainteresiranih posameznikov v procesih priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del. Zato vidi posvet kot enega od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese in hkrati izboljšali dialog v gozdnem prostoru. "ZGS je organizacija z dolgo tradicijo in vrednote varstva narave v gozdu zgodovinsko gledano pogosto izhajajo iz gozdarske stroke. Na področju varstva narave in okolja smo vpeti tudi v regionalne, nacionalne in mednarodne projekte kot tisti, ki skrbimo za načrtovanje in izvajanje številnih nalog. V zadnjem desetletju ugotavljamo, da se v gozdu, ki sicer velja za prostor, ki se zelo počasi spreminja, dogajajo hitre spremembe - tako naravne kot družbene. Kot krovna organizacija za sektor gozdarstva imamo vedno odprta vrata za konstruktivno razpravo in izboljšave, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih podatkih, zato se danes še posebej zahvaljujem Gozdarskemu inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti za predstavitev aktualnih podatkov o stanju mestnih gozdov."

Pri programu posveta je ZGS upošteval širok nabor tematik, vprašanj in pobud, ki so jih v zadnjih mesecih izpostavili meščani Mestne občine Ljubljana, nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije, kot tudi znanstvene in strokovne temelje za upravljanje mestnih gozdov. Skozi celoten program 4-urnega posveta so udeleženci lahko aktivno sodelovali z vprašanji in mnenji ter tudi priporočili za prihodnja sodelovanja. Posveta se je udeležilo več kot 40 ljudi, kar je sicer manj od pričakovanega, saj je bila pričakovana večja udeležba pobudnikov diskusij o upravljanju mestnih gozdov. ZGS je že pred posvetom civilnim iniciativam za Rožnik ponudil tudi možnost dodatnih strokovnih srečanj v želji, da bo konstruktivna razprava potekala tudi v prihodnje.

Gregor Danev, ZGS: "Imamo vzpostavljene različne možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih v procesu priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del."

Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.

V prvem delu posveta so potekala štiri kratka predavanja, po vsakem pa so udeleženci imeli možnost za vprašanja, mnenja in pobude. Barbara Slabanja, strokovna sodelavka za varstvo gozdov, ZGS OE Ljubljana, je predstavila zakonodajni okvir slovenskih gozdov, ki so prosto dostopni za vse, kar je redkost v evropskem merilu.

Tradicija slovenske gozdarske šole o mnogonamenskih gozdovih, s katerimi upravljamo trajnostno in sonaravno, je doktrina, ki zahteva bistveno več sodelovanja z lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora. "Življenjski cikel gozda od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka do sestoja v obnovi običajno traja 100 let. Na posamezne faze so vezane tudi različne živalske in rastlinske vrste v gozdu. Zato pri upravljanju gozda vedno zasledujemo cilj, da se na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Na ta način zagotavljamo raznolike življenjske prostore za različne vrste. Seveda pa to ni edina ekološka funkcija, ki jo gozd opravlja," je pojasnila Slabanja in dodala, da stara drevesa porabljajo vse manj CO₂ v primerjavi z drevesi v zreli fazi. Predstavila je tudi proces participacije za vse deležnike pri pripravi gozdnogospodarskega načrta Ljubljana 2015-2024 in udeležence povabila, da se prihodnje leto, ko se začne priprava novega načrta, vključijo v javno razpravo.

Barbara Slabanja, ZGS: "Na posamezne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske in rastlinske vrste. Zato pri upravljanju zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze."

Dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil poškodovanost slovenskih gozdov s poudarkom na boleznih dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Povprečna osutost in poškodovanost gozdov v Sloveniji in Evropi se povečuje. Povprečna osutost bukove krošnje v Sloveniji se je od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Med povzročitelji poškodb drevja prevladujejo dejavniki nežive narave (žled, veter, sneg), žuželke in bolezni. Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih krajinskega parka. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore. Najbolj obsežne poškodbe gozdov krajinskega parka je do zdaj povzročil žledolom v letu 2014. "Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst, ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda, ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki, načrtnim puščanjem odmrlega lesa in drugimi," je pojasnil dr. Ogris. Gozdovi v krajinskem parku imajo porušeno razmerje razvojnih faz, saj prevladujejo debeljaki in stari sestoji; gozdni sestoji imajo spremenjeno drevesno sestavo zaradi preteklega gospodarjenja, ko se je pospeševalo smreko na njena nenaravna rastišča. Odmrle biomase je po ocenah dovolj oziroma na nekateri območjih celo preveč. Sanitarni posek je sečnja okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja; sanitarni posek je najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi preprečimo ali omejimo motnje pri delovanju gozda. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje gozdov v krajinskem parku ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste.

Doc. dr. Matija Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil, kako poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij vpliva na režim upravljanja gozdov, ki ga opredeljuje slovenska zakonodaja (zakon o gozdovih, zakon o ohranjanju narave, itd.). splošnem lahko gozdovi zagotavljajo 17 različnih funkcij, stopnja poudarjenosti funkcij na izbranem območju pa skupaj s kategorijo gozdov in upravljavskimi cilji narekuje režim upravljanja z gozdovi. Tudi v gozdovih, ki imajo poudarjene socialne funkcije, je sečnja ključen vzvod za usmerjanje razvoja gozdov ter zagotavljanje trajnosti in večnamenskosti gozda, večji poudarek pa mora biti na ustrezni časovni izvedbi ukrepov in ustrezni izbiri tehnologij. Na višjem nivoju kot v večnamenskih gozdovih mora biti tudi vzdrževanje gozdnih prometnic in druge infrastrukture. "Debelo in visoko staro drevje v gozdu s poudarjenimi socialnimi funkcijami zahteva večjo skrbnost za zagotavljanje ustrezne varnosti za obiskovalce. Pogosto je tudi zmotno prepričanje, da starejši in stari gozdovi vežejo večje količine atmosferskega ogljika. Ta se v največjih količinah veže v gozdnih sestojih, ki intenzivno volumensko priraščajo, to pa so nekaj desetletij stari sestoji v fazi intenzivnega razvoja. V starejših in starih gozdovih je prirastek vse manjši in posledično se v gozdovih veže vse manj ogljika," je poudaril doc. dr. Klopčič.

Jurij Kobe z Mestne občine Ljubljana je poudaril, da Ljubljana v zadnjih 10 letih namenja veliko pozornost in sredstev mestnim gozdovom, ki so eden od ključnih elementov prostora za kakovost bivanja v prestolnici. "Meščani mestni gozd vidijo kot celoten gozd v Ljubljani. Za nas to predstavlja bolj kompleksno področje: strateško območje mestnih gozd v lasti MOL predstavlja dobrih 7 % gozdov v Ljubljani, kar pomeni, da velik del za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij uresničujemo v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov." MOL je leta 2019 zaključila mednarodni projekt URBforDAN, v katerem so pripravili in sprejeli Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020-2045. "Pri pripravi strateškega dokumenta smo velik del časa namenili vključevanju deležnikov: strokovnih inštitucij iz različnih sektorjev, lastnikov gozdov in zelo širok spekter uporabnikov. Takšna raznolikost deležnikov v praksi zahteva veliko naporov, da uresničujemo potrebe vseh, hkrati pa je primaren namen mestnih gozdov njihove ekološke in socialne funkcije," je povedal Kobe. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je leta 2015 ustanovila Mestna občina Ljubljana z namenom aktivnega upravljanja naravovarstveno pomembnega območja, še posebej ob dejstvu, da je to najbolj obiskano zavarovano območje v Sloveniji. "MOL je lani spomladi za podaljšanje koncesije za upravljanje parka pridobil strokovno oceno delovanja Službe KP TRŠH, ki jo poda Zavod RS za varstvo narave. Strokovna ocena ZRSVN temelji na ocenjevanju 11 področij delovanja službe. Za šest področij so prejeli oceno odlično, za pet pa prav dobro."

Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Po prvem delu posveta, na katerem so predavatelji predstavili znanstvene in strokovne temelje za upravljanje z gozdovi s poudarkom na mestnih gozdovih, je v drugem delu sledila okrogla miza o vprašanju, ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje. V razpravi so sodelovali: lastnik gozda na območju Rožnika Jože Čad, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA Snaga) Andrej Verlič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda RS za varstvo narave Alja Grošelj in Urška Galien ter vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič. ZGS je k sodelovanju povabil tudi predstavnike civilnih iniciativ za Rožnik, ki so svojo udeležbo opravičili zaradi zadržanosti pri drugih obveznostih. Z ZGS pa so se dogovorili, da razpravo nadaljujejo na dodatnih sestankih s pristojnimi inštitucijami.

Gostje so odgovarjali na vprašanja v treh tematskih sklopih: praksa na področju zagotavljanja in izboljševanja ekoloških in socialnih funkcij mestnih gozdov, procesi vključevanja različnih deležnikov v upravljanje mestnih gozdov in prihodnost v luči tako podnebnih kot tudi družbenih sprememb, ki jih doživlja mestni gozd. Strinjali so se, da je za učinkovito upravljanje mestnih gozdov potrebno več sodelovanja različnih deležnikov, še posebej v mestnih gozdovih igrajo pomembno vlogo obiskovalci. Namreč krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan naravni park v Sloveniji. Javnost se bolj zaveda vseh sistemskih možnosti vključevanja v pripravo gozdnogospodarskih načrtov, v katere se do sedaj niso vključevali. Z vidika obiskovalcev so poudarili, da kljub vse večjemu obisku, so obiskovalci v splošnem bolj upoštevajo gozdni red v mestnem gozdu, bolj pa bi morali upoštevati pravila in oznake pri izvajanju gozdnih del za njihovo lastno varnost.

Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili 10 risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije: »Zelo sem zadovoljen s potekom projekta, predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah.«

Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo, so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje preganjanja nezakonitega lova živali.  Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije: »Slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za naše zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva. Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.«

Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem.«

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Za vse, ki vas zanima več o prvi naselitvi risov v Slovenijo, so v Tehniškem muzeju Bistra pripravili razstavo z naslovom »Rod Štefe in Arpada«, ki je na ogled v gradu Žužemberk. https://www.zuzemberk.si/grad-zuzemberk/

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com

Kontakt za medije: Maja Sever, Zavod za gozdove Slovenije maja.sever@zgs.si, 040 525 336.

Pri delu v gozdu je dosledno potrebno upoštevati pravila varnega dela in slogan »Previdno v gozdu!«. Zato naj se tega dela lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni – za varno ter učinkovito delo sta nujno potrebna brezhibno delovno orodje in oprema. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme - zaščitne gozdarske čelade, zaščitnih rokavic, zaščitne obutve, zaščitnih hlač ter dobro vidnega delovnega jopiča. Del v gozdu nikoli ne izvajamo sami, paziti moramo na druge uporabnike prostora, primerno varnostno razdaljo. Pred pričetkom del razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče.

Tudi za delo v gozdu - kakor za vsa ostala nevarna dela - velja, da hitrost ne prispeva k varnosti. Poudariti je tudi potrebno, da je v gozdu še veliko poškodovanih dreves zaradi posledic naravnih ujm in da je ponekod otežena prehodnost zaradi odmrle lesne mase ter pomlajevanja.

V povprečju zadnjih let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8 na leto. V zadnjih letih je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m³ lesa, kar je več kot 3,5-krat več lesa na smrtno žrtev kot pred letom 1994. Podatek jasno kaže, da se je varnost pri delu v slovenskih gozdovih v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je zaradi povečanja količine poseka nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč.

Čemu pripisati večjo varnost pri delu v gozdu:

• v prvi vrsti so pomembne razne oblike izobraževanj in usposabljanj – od leta 1994 se je usposabljanj varnega dela z motorno žago in varnega dela s traktorjem, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije, udeležilo okoli 50.000 udeležencev;
• povečala se je uporaba osebne varovalne opreme;
• na trgu je vedno več izvajalskih podjetij, ki izvajajo dela v gozdu;
• povečala se je uporaba strojne sečnje;
• v zadnjih letih so imeli lastniki gozdov v okviru Programa razvoja podeželja možnost nakupa sodobne gozdarske opreme in mehanizacije, ki med drugim omogoča tudi varnejše delo v gozdu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, da v največji možni meri upoštevajo zgoraj navedena priporočila za varno delo v gozdu in s tem pomagajo zmanjšati število nesreč, ki se žal lahko končajo tudi s smrtnim izidom.

Premor v sečnji, ki bo predvidoma trajal nekaj tednov, oz. do primernih vremenskih in terenskih razmer na sečišču, bo Zavod za gozdove Slovenije izkoristil za organizacijo posveta. Na posvet bodo vabljeni lastnik gozda, t.j. Mestna občina Ljubljana; upravljalec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib; predstavnik Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Ljubljana; ter zainteresirani predstavniki drugih inštitucij in civilne družbe.

Posvet se organizira z namenom osvetlitve celotnega procesa upravljanja gozda na navedeni lokaciji in tudi širše.

Obiskovalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib svetujemo, naj se v tem času, vse dokler obstaja aktivno delovišče, zaradi lastne varnosti delovišču izognejo in naj upoštevajo opozorila ter navodila Zavoda za gozdove Slovenije, predstavnikov lastnika gozda Mestne občine Ljubljana.

Obenem obiskovalce opozarjamo na lomljenje drevesnih vej zaradi mokrega in težkega snega. Trenutno zaradi nevarnosti odsvetujemo gibanje pod drevesnimi krošnjami. Priporočamo koriščenje urejenih sprehajalnih poti.

Trenutno zaradi nevarnosti odsvetujemo gibanje pod drevesnimi krošnjami.

Zavod za gozdove Slovenije spremlja stanje v gozdovih. Podatkov o nastali škodi v gozdu še nimamo. V nadaljevanju bomo informacije zbirali na terenu in glede na razmere obveščali javnost.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2022 po območin enotah ZGS so:

Agrarna skupnost Dol-Otlica, OE Tolmin; Miha Pretnar, OE Bled; Klemen Kavkar, OE Kranj, Otokar Pogačnik, OE Ljubljana; Janez Meden, OE Postojna; Ivan Kraševec, OE Kočevje; Janko Papež, OE Novo mesto; Kartuzija Pleterje, OE Brežice, Peter Ločnikar, OE Celje; Aleksander Ošep, OE Nazarje; Ivan Praznik, OE Slovenj Gradec; Boris Karlo (posthumno), OE Maribor; Luka Gjerek, OE Murska Sobota in Agrarna skupnost Mrše, OE Sežana.

Prizorišče podelitve priznanj je Dvorec Radlje v Občini Radlje ob Dravi, kjer je bil v letošnjem letu odprt edinstveni Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki želi nakazati, kako zelo različna področja upravljanja z gozdom lahko sledijo konceptu trajnostnega in sonaravnega razvoja. Udeležence prireditve so nagovorili slavnostni govorniki: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove, in Alenka Verdinek, višja kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju

Gregor Danev, direktor ZGS, je ob podelitvi priznanj najbolj skrbni lastnikom gozda za leto 2022 povedal: »V zadnjem letu smo bili tisti, ki skrbimo za slovenske gozdove, postavljeni pred velike izzive. Posledice podnebnih sprememb vse bolj narekujejo gospodarjenje s slovenskimi gozdovi - še nekaj let nazaj, ko so gozdove prizadevali žledolom, vetrolomi in prenamnožitve podlubnikov, v letošnjem letu pa so se začeli tudi obsežni gozdni poćari. Na spremenjene razmere se bomo morali odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo, pri tem pa nam bo pomagala kombinacijo tradicionalnih izkušenj in modernih digitalnih orodij. Prav ta obetajo optimizacijo in olajšanje birokratskih opravil, ki nam pogosto jemljejo čas za »tisto pravo« delo z gozdom in v gozdu.«

Organizatorji prireditve ob tej priložnosti slovenskim lastnicam in lastnikom gozdov, ki jih je preko 413.000, želimo vse dobro v novem letu 2023.

Akcijo je vodil Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je uvodoma vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje in njihov prispevek k obnovi gozdov na pogorelem Krasu. Ob dogodku je povedal: »S setvijo semen primernih drevesnih vrst želimo prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst in pospešiti razvoj gozda. Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo prekomerno razrast. V bližini se množično pojavlja veliki pajesen, ki je sposoben naseliti celotno po požaru prizadeto površino. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša.«

Prvi koraki sanacije poškodovanih gozdov so se torej začeli že v letošnjem letu, večina v načrtu sanacije opredeljenih del pa bo izvedenih v letih 2023 in 2024. Glede na načrt sanacije pogorelega Krasa, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo do konca leta v javno razpravo, so stroški sanacije ocenjeni na več kot 24 milijonov evrov.

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.

Tako pridobljena drevesca se po svoji košatosti in obliki sicer ne morejo meriti z okrasnimi  drevesci iz namenskih nasadov. A če upoštevamo, da bo drevesce stalo ob steni ali v kotu sobe, drevesca pravilne stožčaste oblike niti ne potrebujemo. Če smrečico čimprej po prihodu domov prirežemo in jo vstavimo v stojalo z vodo, pa preprečimo tudi predčasno odpadanje iglic.

Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 37 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija. Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

OPOZORILO: Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje ali pa ga skurimo v peči. Zadnja leta je namreč možno opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, ter drugih organskih odpadkov iz vrtov, predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.

Zbrane je nagovoril župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, ki se je zahvalil za vso pomoč in vse prostovoljce povabil, da večkrat pridejo pogledati drevesa, ki so jih danes zasadili. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev pa je izpostavil, da je obnova gozdov po požaru tek na dolge proge, saj bo v prihodnjih letih za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije, ter udeležence opozoril na pomen varnega dela.

Vse prisotne je pozdravil tudi veleposlanik Kraljevine Japonske, njegova ekselenca Matsushima Hiromichi san. Poleg dogodka na Cerju je namreč na meji med Italijo in Slovenijo danes potekala tudi simbolična mednarodna akcija sajenja dreves, ki jo je organiziralo športno kulturno izobraževalno društvo Jaz sem najboljši. Drevesa so sadili župani sosednjih italijanskih občin (Savodnje, Doberdob in Gorica), župan Nove Gorice, predstavniki Japonskega veleposlaništva v Sloveniji, in člani judo zvez obeh držav.

Požar je več kot očitno povezal celo Slovenijo, saj je bilo v akciji Skupaj za Kras do zdaj zbranih več kot 220 tisoč evrov sredstev, ki jih bodo namenili za nakup sadik gozdnega drevja in ureditev drevesnice. Potekalo bo tudi proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo o dolgoročnem sodelovanju pri projektu Zeleno srce Krasa so tudi danes podpisala nova podjetja in organizacije. Z velikim zanimanjem so k zavezi pristopile številne izobraževalne ustanove, med njimi tudi OŠ Miren, ki je najbolj vpeta v to lokalno okolje. Z vzgojo otrok in mladine v trajnostno ravnanje in z izobraževanjem o pomenu obnove gozdov po požaru, o sajenju avtohtonih vrst dreves kot družba vlagamo v skupno prihodnost, saj gozdovi predstavljajo zelena pljuča planeta.

Avtor fotografij: Jasmina Putnik, JRP Studio.

Zbrane na prvi akciji sajenja sadik so pozdravili župani treh, v požaru prizadetih občin: Mauricij Humar iz Občine Miren - Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče - Vogrsko in mag. Erik Modic iz Občine Komen. Zahvalili so se za vso podporo, ki jo podjetja, organizacije in posamezniki namenjajo obnovi gozdov Krasa. Že ob požaru se je pokazalo, da ima Slovenija veliko srce, zdaj pa bo dobila tudi Zeleno srce Krasa – pot, ki bo povezovala tri, v požaru prizadete občine in bo nosila trajno sporočilo o povezovanju ljudi, ki so se zavezali k skupni obnovi največjega pogorišča v zgodovini Slovenije.

Tudi državni sekretar dr. Darij Krajčič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izrazil navdušenje nad izraženo pripravljenostjo pomagati – že med požarom in tudi zdaj, ko je na vrsti obnova. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je predstavila Evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva posaditev 3 milijard sadik gozdnega drevja po vsej Evropi in ob tej priložnosti spodbudila, da bi tudi Slovenija z zasajenimi drevesi na Krasu pomagala doseči ta mejnik.

Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Obnova gozdov na Krasu je tek na dolge proge. Danes smo se zbrali, da opravimo prvi korak pri obnovi poškodovanih gozdov. Sadimo drevesa puhastega hrasta in črnike, ki sta tukaj avtohtoni drevesni vrsti. V prihodnjih letih pa bo za obnovo gozdov potrebnega še veliko dela in sodelovanja, zastavljenega v načrtu sanacije. Na ta način bomo ustvarili pogoje, da bo v okolici Pomnika miru in na Goriškem Krasu ponovno zrasel gozd.«

Projekt Zeleno srce Krasa je s podpisom zaveze o dolgoročnem sodelovanju za zdaj podprlo 32 podjetij in organizacij. Zavezali so se, da bodo z udeležbo na različnih akcijah ali s finančnimi in drugimi donacijami omogočili nabiranje semen in vzgojo avtohtonih sadik listavcev, obnovo gozdov s setvijo semena in sadnjo sadik gozdnega drevja, vzpostavitev izobraževalno-turistične poti in proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo so že podpisali: AMZS, Banka Sparkasse, BITSTAMP, Bosch Rexroth, BTC, Čebelarska zveza Slovenije, Dragon Maritime, Gemini, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Nova Gorica, Intra Lighting, Konica Minolta, Novo Nordisk, Mercator, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, OŠ Komen, OŠ Renče, OŠ Šempas, Outfit7, OZS Nova Gorica, Petrol, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, PricewaterhouseCoopers, PWC Svetovanje, Radenska, Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, SAP, Sava RE, Silvaprodukt, Telemach, Thomy F.E., Treecelet (Mizarstvo Hrovat), Ravbar Potovanja, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Akcije obnove gozda na pogorelem Krasu se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu, zlasti na najbolj poškodovanih delih gozda. Na preostalem delu pa bo potekala setev semena domačih drevesnih vrst, predvsem različnih vrst hrastov in javorjev, kraškega gabra, koprivovca in črnega bora.

V projektu DINALPCONNECT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion, sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet: Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.

Posvet je bil prednostno usmerjen k uresničevanju pomembne aktivnosti projekta DINALPCONNECT za zagotavljanje enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma dveh sosednjih držav je v veliki meri povezan z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, saj se ga praviloma obravnava kot tujerodno živalsko vrsto. Z namenom kritične strokovne presoje glede obravnave nejasnega statusa domorodnosti vrste so strokovnjaki na posvetu predstavili trenutno znanje in dejstva o alpskem kozorogu.

Dr. Borut Toškan z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, je predstavil najdbe kostnih odlomkov iz obdobja holocena, to je od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, na ozemlju Slovenije, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu. Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce – ostanke starodavnih kosti - iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je dr. Elena Bužan s svojo skupino na Univerzi na Primorskem, FAMNIT uspešno izolirala DNA in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja, Velenje, je na strokovnem posvetu poudaril, je na strokovnem posvetu poudaril: »Alpski kozorog  je endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta.« Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah: Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Po prepričanju ZGS in JZ TNP, ki sta organizirala strokovni posvet, je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in ji z usmerjenimi  upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.

Na strokovnem posvetu dogovorjeni zaključki predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi. S tem v zvezi bo zato strokovna skupina pripravila ekspertno mnenje, ki bo temeljilo na enotnem stališču strokovnjakov, ki so kot udeleženci strokovnega posveta predstavljali znanstveno raziskovalne organizacije, da se alpskega kozoroga v Sloveniji z veliko mero gotovosti lahko šteje  kot domorodno prostoživečo živalsko vrsto. 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

Triglavski narodni park: Petra Mlakar,  04 578 02 17, petra.mlakar@tnp.gov.si

Zavod za gozdove Slovenije: Maja Sever, 040525336, maja.sever@zgs.si

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/

Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Zavodu za gozdove Slovenije podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: “Gozdovi predstavljajo 70 odstotkov območij Nature 2000 in pri njihovem upravljanju je vloga ZGS ključnega pomena. ZGS tako z javno službo kot projekti, sofinanciranimi iz različnih evropskih mehanizmov, razvija dobre prakse na terenu, ki jih nato prenaša v sistemsko ureditev na nacionalni ravni. V sodelovanju s partnerji, kot je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, so v zadnjih 12 letih pomembno prispevali k boljšemu sobivanju človeka in velikih zveri. Center Dina, v katerem se nahajamo danes, pa je odlična platforma za izobraževanje prihodnjih generacij o pomenu velikih zveri za vrstno pestrost slovenske narave.”

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje, ZGS, je ob prejemu nagrade in treh priznanj za finaliste povedal: »Pomoč kmetom za varovanje pred napadi zveri na ZGS vidimo kot eno ključnih nalog, ki jo opravljamo, zato iščemo različne načine, tudi preko evropskih projektov, za financiranje teh ukrepov.«

Po podelitvi slovenske nagrade Natura 2000 je sledil še terenski obisk kmetije, Simona Godca iz Knežaka, ki za varovanje drobnice pred napadi velikih zveri uporablja visoke elektromreže. Opremo za varovanje je s strani ZGS prejel v okviru čezmejnega Interreg projekta Carnivora Dinarica. Kmetija sodi med manjše kmetije, ki so v slovenskem prostoru najštevilnejše. Premične elektromreže rejcu omogočajo pašo na različnih lokacijah, s čimer tudi preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.

Zavod za gozdove Slovenije pomaga rejcem in čebelarjem

ZGS je s prijavo "Preprečevanje škod po velikih zvereh" v kategoriji družbeno-gospodarske koristi osvojil prvo mesto za slovensko nagrado Natura 2000. Poleg tega se je uvrstil med finaliste še s tremi prijavami: Monitoring risa za reševanje pred izumrtjem (kategorija: varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji), Ne povabimo medveda na kosilo (kategorija: družbeno-gospodarske koristi) in Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem (kategorija: komunikacijske akcije za območja Nature 2000).

Prijava "Preprečevanje škod po velikih zvereh" vključuje celovito in kompleksno reševanje problematike preprečevanja in zmanjševanja škode v kmetijstvu zaradi velikih zveri. Največji dosežek pa je, da so nekatere aktivnosti že postale del nacionalnih rešitev (npr. sofinanciranje nakupa zaščitnih sredstev oškodovancem), celostna sistemska ureditev pa predstavlja izziv za v prihodnje. Na podlagi učinkovitosti zaščitnih ukrepov je prizadevanja Zavoda za gozdove Slovenije prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki od leta 2015 sofinancira 80% vrednosti nakupa opreme za varovanje premoženja pred velikimi zvermi vsem, ki so zaradi teh vrst utrpeli škodo.

Janez Kržič, rejec drobnice: »Že na začetku reje drobnice sem se odločil za uporabo ustrezne zaščite mojih živali pred napadi zveri in škod po velikih zvereh še nisem imel, kljub temu, da je na območju mojih pašnikov prisoten trop volkov.«

Prvo nabiranje semen in nakup sadik bosta financirana iz donacij in prispevkov, zbranih v akciji Skupaj za Kras preko Fundacije Vrabček upanja, saj proračunska in evropska sredstva še niso na voljo. Za dragoceno podporo se donatorjem, tako posameznikom kot podjetjem, iskreno zahvaljujemo. Hkrati sporočamo, da bo pomoč, tako v donacijah kot v delu na terenu, dobrodošla in potrebna tudi v prihodnjih letih, saj bo sanacija pogorišča trajala desetletja.

Obnova gozdov bo najprej stekla na območjih, ki so bila v požaru najbolj prizadeta in so v načrtu sanacije opredeljena kot prioritetna. Zlasti gre za gozdove nad naseljem Miren in na Cerju.

Prve akcije z vključevanjem poslovne in širše javnosti bodo organizirane v drugi polovici novembra in v decembru. ZGS, občine Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen načrtujejo tri večje dogodke za začetek obnove gozdov. Prva bo akcija sajenja dreves za podjetja, ki so že izkazala podporo in namero dolgoročno sodelovati pri obnovi Krasa. Potekala bo v petek, 25. novembra, pred Pomnikom miru na Cerju. Podjetja bodo ob tej priložnosti povabljena k podpisu zaveze o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki vključuje nabiranje semen, vzgojo avtohtonih sadik listavcev in pogozdovanje pogorišča ter vzpostavitev izobraževalno-turistične poti med tremi občinami.

Za širšo javnost bosta organizirana dva dogodka; 26. novembra bo na Cerju potekalo pogozdovanje, 10. decembra pa sejanje semen. Letos bo predvidoma pogozdenih 100 ha pogorelih gozdov.

Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica: »Vsi, ki smo vključeni v projekt obnove gozda preko koordinacijskega Centra za obnovo pogorelega Krasa (COPK) verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo temu požganemu delu Slovenije vrniti zeleno podobo in obnoviti ekosistem enega od biotsko najbolj pestrih območij v Evropi. Hvala vsem, ki boste kakor koli prispevali, da bo obnova uspela in bodo lahko bodoče generacije deležne sadov našega truda in dela.«

Kontakt za medije:

Tina Dolenc, tel. 051 354 666 ali pr@kali.si

V jeseni in preko zime bo Zavod za gozdove Slovenije nadaljeval pregled gozdov in lastnikom gozdov z odločbo določal posek s podlubniki napadenih dreves - lubadark. Lubadarke v poznem poletju in jeseni prepoznamo po rjavi črvini okoli koreničnika in za luskami skorje, odpadanju iglic z obarvane ali še zelene krošnje ter odstopanju in odpadanju skorje z debla. Preko zime smo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje z debla.

Lubadarke je treba čim prej posekati in olupiti oziroma les odpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo. Zalego podlubnikov v vejah in vrhačih uničimo s kurjenjem ali izdelavo sekancev. Veje in vrhače iglavcev, ki s podlubniki niso napadeni, razžagamo in zložimo v kupe, tako da so debelejši konci v notranjosti kupa. V primeru strojne sečnje jih zložimo pod kolesa na sečne poti in zavozimo. Poskrbimo za ureditev sečišča, zlasti za odvodnjavanje prometnic in pretočnost vodotokov. Če bomo preko jeseni in zime uspešni in bomo iz gozda spravili večino lubadark, bomo s tem zmanjšali obseg škode zaradi podlubnikov v naslednjih letih.

Pravočasen posek je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Povezava: več informacij in slikovno gradivo.

Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše tekmovalce med lastniki gozdov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 41 tekmovalcev, ki so tekmovali v kategorijah: posamezno, mladi lastniki gozdov in ekipno. V spodnji razpredelnici so navedeni zmagovalci v posameznih kategorijah in območna enota (OE) Zavoda za gozdove Slovenije, iz katere prihajajo.

Pred tekmovanjem in na podelitvi nagrad so udeležence nagovorili: ga. Irena Šinko, ministrica, in dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbrane je nagovoril tudi mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije: »Nesreče pri delu v gozdu so tragedija za posameznika, njegovo družino in lokalno skupnost. V letu 2022 žal ponovno beležimo porast nezgod pri delu v gozdu, saj se je v prvi polovica leta smrtno ponesrečilo že 11 lastnikov gozdov,« je poudaril v nagovoru ter lastnike gozdov pozval, naj bo pri izvedbi gozdarskih del varnost vedno na prvem mestu.

Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, ki so jih prijazno prispevali številni pokrovitelji. Ob sejmu je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov  organiziral tudi okroglo mizo, na kateri so razpravljali o izzivih sodobne nege gozda in o korakih za njeno čim hitrejšo uvedbo v stalno gozdarsko prakso.

Do konca sejma AGRA 2022 lahko obiskovalci obiščejo gozdarsko brunarico na sejmišču,kjer se lahko srečajo s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu, gozdarsko načrtovanje in ukrepe v gozdovih. Z aktivnostmi gozdne pedagogike za otroke je poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino, na ogled pa so tudi dokumentarni filmi o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. Do konca sejma potekajo tudi dnevne demonstracije varnega dela z motorno žago.