Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Posebnosti območja

LEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA

Novomeško gozdnogospodarsko območje obsega predvsem jugovzhodni del Slovenije s trebanjsko in novomeško kotlino, z Gorjanci, Belo krajino, delom Suhe krajine ter z vzhodnim delom roškega masiva. Najvišja točka območja je Trdinov vrh na Gorjancih s 1.181 metri nadmorske višine, najnižje ležeče pa so loke ob Kolpi s 135 metri nadmorske višine.

Glavna vodotoka v območju sta reki Krka in Kolpa. Krka se od izvira do Soteske napaja v glavnem s podzemskimi pritoki z območja Suhe krajine, od tu naprej pa so številni in dokaj vodnati pritoki predvsem izpod Kočevskega roga in Gorjancev. Z levega brega je največji pritok kraška rečica Temenica, ki se na svoji poti od trebanjske doline proti reki Krki kot ponikalnica dvakrat skrije pod površje. Kolpa teče po južnem robu območja v dolžini okrog 70 km, vanjo pa se na levem bregu izliva Lahinja s pritokoma Dobličico in Krupo.

Upravno je območje razdeljeno na Upravne enote Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Grosuplje, lokalne skupnosti pa so Mestna občina Novo mesto, občine Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Semič, Črnomelj in Metlika ter deli občin Ivančna Gorica, Trebnje, Škocjan in Šentjernej. Večji kraji v območju so le Novo mesto s 24.000 prebivalci, Črnomelj (6.000), Trebnje (3.000) in Metlika (2.000), kar kaže na močno razpršenost poselitve. Značilno je veliko število manjših vasi, raztresenih po celi površini območja, v katerih živi polovica vsega prebivalstva v območju. Večja neposeljena predela sta le Kočevski rog in Gorjanci.

Območje delimo na naslednje krajinske tipe:
- Gozdna krajina se nahaja na 37% površine območja in pokriva pokrajino od planote Brezova reber proti jugu preko Kočevskega roga do Kolpe, proti vzhodu preko Radohe in Gorjancev ter del Bele krajine.
- Gozdnata krajina se nahaja na 43% površine območja in pokriva večinski del Suhe krajine, manjše površine v Beli krajini in območje severno in južno od Novega mesta.
- Kmetijska in urbana krajina se nahaja na 20% površine območja in pokriva dolino reke Krke in Kolpe v spodnjem toku, šentjernejsko polje ter Novo mesto, Trebnje, Metliko in Črnomelj z okoliškimi vasmi.

GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

Temeljni problemi pri gospodarjenju z gozdovi:

- Neuravnoteženost razvojnih faz kaže na neprimernost gospodarjenja, predvsem v smislu prepočasnih in nenačrtnih obnov.

- Zaraščanje kulturne krajine je ena glavnih značilnosti in problemov območja.
V zadnjih 35 letih se je površina gozdov v območju povečala za 16.500 ha, s čimer se je gozdnatost dvignila z 52% na 63%. Proces zaraščanja je bil še posebej intenziven v zadnjem obdobju, z opuščanjem obdelovanja kmetijskih površin pa mu še ni videti konca.

- Pritiski urbanizma na gozd se povečujejo. Izvaja se gradnja avtoceste, želje po krčitvah pa so močne tudi na robovih urbanih centrov, predvsem Novega mesta, Trebnjega in Črnomlja.

- Neurejene razmere na tržišču lesa. Množica lesnih trgovcev občasno povzroča nepregledno stanje na lesnem trgu, ki vpliva na nepremišljene odločitve zasebnih lastnikov pri prodaji lesa.

- Drobnolastniška posest je temeljni problem, zaradi katerega je gospodarjenje v znatnem delu zasebnih gozdov nerentabilno. Pojav ima neposreden vpliv na nekatere druge probleme:

- Nizka lesna zaloga zasebnih gozdov 228 m3/ha je kljub več desetletnemu naraščanju še vedno globoko pod optimalnim stanjem.

- Slaba negovanost zasebnih gozdov - skrb za gozdove je pogosto povezana z gozdarsko tradicijo posameznih predelov, najslabša je v predelih novo nastalih gozdov, ki so pogosto nujno potrebni nege.

- Slaba izkoriščenost rastiščnega potenciala - ugodne rastiščne razmere omogočajo višjo proizvodnjo kakovostnejšega lesa. V državnih gozdovih so rastišča v popolnosti izkoriščena, v zasebnih pa komaj 70%.
Problem poškodovanosti večplasten:

- V odnosu gozd – živalski svet je na nivoju območja prisoten problem prevelike selektivne objedenosti gozdnega mladja (predvsem jelke in plemenitih listavcev).

- Ujme in gradacije lubadarja so v zadnjem desetletju poškodovale preko 700.000 m3.

Odprtost gozdov s cestami:

Državni gozdovi so bolje odprti s cestami, saj znaša gostota 21 m/ha, medtem ko je gostota produktivnih gozdnih cest v zasebnih gozdovih 13 m/ha. Najslabša je odprtost zasebnih gozdov v Beli krajini in Suhi krajini.

V območju prevladujejo površine primerne za klasično traktorsko spravilo, saj je teh kar 94% vseh gozdov. Na ostalih površinah se uporablja kombinirano spravilo, kjer se opravlja zbiranje s konjem in vlačenjem s traktorjem, ali pa kombinacija žičnice in traktorja. Na območju Gorjancev in Globokih Gač se za spravilo lesa uporablja žični žerjav. V območju so tudi primerni sestoji za strojno sečnjo.