Posebnosti območja
LEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA
Novomeško gozdnogospodarsko območje obsega predvsem jugovzhodni del Slovenije s trebanjsko in novomeško kotlino, z Gorjanci, Belo krajino, delom Suhe krajine ter z vzhodnim delom roškega masiva. Najvišja točka območja je Trdinov vrh na Gorjancih s 1.181 metri nadmorske višine, najnižje ležeče pa so loke ob Kolpi s 135 metri nadmorske višine.
Glavna vodotoka v območju sta reki Krka in Kolpa. Krka se od izvira do Soteske napaja v glavnem s podzemskimi pritoki z območja Suhe krajine, od tu naprej pa so številni in dokaj vodnati pritoki predvsem izpod Kočevskega roga in Gorjancev. Z levega brega je največji pritok kraška rečica Temenica, ki se na svoji poti od trebanjske doline proti reki Krki kot ponikalnica dvakrat skrije pod površje. Kolpa teče po južnem robu območja v dolžini okrog 70 km, vanjo pa se na levem bregu izliva Lahinja s pritokoma Dobličico in Krupo.
Upravno je območje razdeljeno na Upravne enote Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Grosuplje, lokalne skupnosti pa so Mestna občina Novo mesto, občine Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Semič, Črnomelj in Metlika ter deli občin Ivančna Gorica, Trebnje, Škocjan in Šentjernej. Večji kraji v območju so le Novo mesto s 24.000 prebivalci, Črnomelj (6.000), Trebnje (3.000) in Metlika (2.000), kar kaže na močno razpršenost poselitve. Značilno je veliko število manjših vasi, raztresenih po celi površini območja, v katerih živi polovica vsega prebivalstva v območju. Večja neposeljena predela sta le Kočevski rog in Gorjanci.
Območje delimo na naslednje krajinske tipe:
- Gozdna krajina se nahaja na 37% površine območja in pokriva pokrajino od planote Brezova reber proti jugu preko Kočevskega roga do Kolpe, proti vzhodu preko Radohe in Gorjancev ter del Bele krajine.
- Gozdnata krajina se nahaja na 43% površine območja in pokriva večinski del Suhe krajine, manjše površine v Beli krajini in območje severno in južno od Novega mesta.
- Kmetijska in urbana krajina se nahaja na 20% površine območja in pokriva dolino reke Krke in Kolpe v spodnjem toku, šentjernejsko polje ter Novo mesto, Trebnje, Metliko in Črnomelj z okoliškimi vasmi.
Gozdni rezervati in pragozdovi
Gozdni rezervati so ohranjeni naravni gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju, iz katerih bodo v prihodnosti nastali pragozdovi, v njih pa je v preteklosti potekalo gospodarjenje. Tako imenovani pragozdovi oziroma pragozdni ostanki pa so naravna oblika gozdne vegetacije, ki se je razvijala sama brez posrednega ali neposrednega vpliva človeka. Kot gozdni rezervati so na območju razglašeni gozdovi, ki so izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine.
V Gozdnogospodarskem območju Novo mesto imamo izločenih 21 gozdnih rezervatov s skupno površino 471 ha, od teh so trije pragozdovi, s skupno površino 99 ha. To so Pragozd Kopa, Pragozd Gorjanci in največji Pragozd Pečke. V pragozdovih zaposleni redno vzdržujemo tradicijo polne premerbe, ki jo opravimo ob vsaki obnovi gozdnogospodarskega načrta enote v kateri leži pragozd. Najpogostejša drevesna vrsta v rezervatih je bukev, ki skupno predstavlja 68 % lesne zaloge.
Krajinski parki
V osrednjem predelu Bele krajine se nahaja Krajinski park Lahinja, ki obsega območje naravne in kulturne dediščine zgornjega toka reke Lahinje. Njegova površina meri 2,6 km2 in sodi med manjše krajinske parke v Sloveniji. S strani Občine Črnomelj je bil razglašen leta 1988. Vodilo parka je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zaradi površinske raznolikosti, park nudi bivališče mnogim redkim živalskim in rastlinskim vrstam ter nekaterim habitatnim tipom. Celotno območje parka pa je vključeno v Naturo 2000. Gozdovi v krajinskem parku spadajo v kategorijo gozdovi z posebnim namenom-ukrepi so dovoljeni. V parku najdemo gozdove različnih razvojnih faz. Od pionirskih sestojev breze, vrbe, črne jelše, panjevcev belega gabra do debeljakov gradna. Glavne drevesne vrste so graden, beli gaber in smreka. Več zanimivosti o krajinskem parku pa najdete tukaj.
Na južnem delu območne enote, ob državni meji, pa se nahaja Krajinski park Kolpa. Obsega območje ob reki Kolpi med Starim trgom ob Kolpi in Dragošami. Velikost parka znaša 43,3 km2. V parku prevladuje mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z veliko biotsko pestrostjo. Del parka je vključen v Naturo 2000. V parku je tudi gozdni rezervat Hrastova loza (loza=gozd), kljub imenu gre dejansko za bukov gozd, v katerem gnezdi siva čaplja. Na skrajnem JZ delu območja, na južnih in toplih legah, pa najdemo termofilne drevesne vrste, ki so bolj značilne za submediteransko območje. Te vrste so: črni gaber, mali jesen, cer in puhasti hrast. Dodatne vsebine najdete na spletni strani parka.
Gozdne učne poti na OE Novo mesto
Na Novomeškem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:
Naziv gozdne učne poti | Kraj (občina - izhodišče) | Zemljevid, opis poti, gradiva |
Naravoslovna gozdna pot Rožek | Podturn pri D. Toplicah (ob. D. Toplice) | |
GUP Planina-Mirna gora | Planina (ob. Semič) | |
Gozdna pot Zaplaške stezice | Zaplaz (ob. Trebnje) | |
Pešpot Luknja | Prečna (ob. Novo mesto) | |
GUP Ajdovček | Gornji Ajdovec (ob. Žužemberk) | |
GUP Stari grad | Otočec (ob. Novo mesto) | |
GUP Grički kal | Grič pri Dobličah (ob. Črnomelj) | |
Grajska učna pot Obrh | Obrh pri Dragatušu (ob. Črnomelj) |
Živalski svet
Ohranjeni ter vrstno in strukturno pestri gozdovi, v povezavi z dokaj mozaičnimi kmetijskimi površinami, nudijo večini živalskih vrst ugodne življenjske razmere. Temu pripomorejo tudi gozdne zaplate in grmovna vegetacija s posameznim drevjem v kmetijski krajini. Srnjad je prisotna po vsem območju, pri čemer je gostota nižja v strnjenih gozdovih in najnižja na roškem masivu, kjer prevladuje jelenjad. Divji prašiči so razširjeni po celotnem območju, medtem ko so volk, ris in medved najpogostejši na roškem masivu, pri čemer se medved občasno pojavlja tudi drugje v območju. Stabilne so tudi populacije ostalih živalskih vrst, ki so odvisne od gozdnega okolja, kot so sove, ujede, žolne in detli. Izpostaviti velja območje Kobil na Gorjancih, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših območij belohrbtega detla v Sloveniji. Pomemben habitat za živalske vrste predstavljata reki Krka in Kolpa s pritoki. V zadnjem desetletju se je povečala številčnost vider in zlasti bobrov, s tem pa tudi njegov vpliv na obrežno vegetacijo. Bober je prisoten v obeh rekah in njenih pritokih.
Steljniki
Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim drevjem, mestoma rdečim borom in podrastjo orlove praproti in lisičjaka. Nastali so zaradi steljarjenja (grabljenje listja in košnja podarsti) v gozdovih belega gabra in hrasta. Značilni so za Belo krajino. Zaradi specifične rastlinske združbe bogatijo biotsko in krajinsko pestrost. Zaradi opustitve steljarjenja počasi izginjajo in se intenzivno zaraščajo v stelniški gozd. Štejemo jih med najbolj prepoznavne naravne krajinske znamenitosti Bele krajine. Med bolj znanimi steljniki so Vinomerski steljniki v bližini Metlike, Drašički steljniki, ki se razprostirajo zahodno od vasi Drašiči, Marindolski steljniki v bližini Marindola, Malinski steljniki ter Vlašički steljniki. Steljniki predstavljajo zakladnico številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi varstva njihovih habitatov so uvrščeni v območje Natura 2000.
Črmošnjiška jelka
Črmošnjiška jelka je najdebelejša jelka v Sloveniji. S prsnim premerom 192 cm in obsegom 602 cm ter višino 45,5 m je najmogočnejše drevo Kočevskega roga. Njena piramidalno oblikovana krošnja se začne dvigati na približno 15 metrih. Raste na ravnih, plitvih kraških tleh in je videti zdrava. Obdana je s tanjšimi drevesi, kar še poudari njeno veličastnost. Raste v bližini gozdne ceste, zato je lahko dostopna in hitro opazna. Lokacija.
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Temeljni problemi pri gospodarjenju z gozdovi:
- Neuravnoteženost razvojnih faz kaže na neprimernost gospodarjenja, predvsem v smislu prepočasnih in nenačrtnih obnov.
- Zaraščanje kulturne krajine je ena glavnih značilnosti in problemov območja.
V zadnjih 35 letih se je površina gozdov v območju povečala za 16.500 ha, s čimer se je gozdnatost dvignila z 52% na 63%. Proces zaraščanja je bil še posebej intenziven v zadnjem obdobju, z opuščanjem obdelovanja kmetijskih površin pa mu še ni videti konca.
- Pritiski urbanizma na gozd se povečujejo. Izvaja se gradnja avtoceste, želje po krčitvah pa so močne tudi na robovih urbanih centrov, predvsem Novega mesta, Trebnjega in Črnomlja.
- Neurejene razmere na tržišču lesa. Množica lesnih trgovcev občasno povzroča nepregledno stanje na lesnem trgu, ki vpliva na nepremišljene odločitve zasebnih lastnikov pri prodaji lesa.
- Drobnolastniška posest je temeljni problem, zaradi katerega je gospodarjenje v znatnem delu zasebnih gozdov nerentabilno. Pojav ima neposreden vpliv na nekatere druge probleme:
- Nizka lesna zaloga zasebnih gozdov 228 m3/ha je kljub več desetletnemu naraščanju še vedno globoko pod optimalnim stanjem.
- Slaba negovanost zasebnih gozdov - skrb za gozdove je pogosto povezana z gozdarsko tradicijo posameznih predelov, najslabša je v predelih novo nastalih gozdov, ki so pogosto nujno potrebni nege.
- Slaba izkoriščenost rastiščnega potenciala - ugodne rastiščne razmere omogočajo višjo proizvodnjo kakovostnejšega lesa. V državnih gozdovih so rastišča v popolnosti izkoriščena, v zasebnih pa komaj 70%.
Problem poškodovanosti večplasten:
- V odnosu gozd – živalski svet je na nivoju območja prisoten problem prevelike selektivne objedenosti gozdnega mladja (predvsem jelke in plemenitih listavcev).
- Ujme in gradacije lubadarja so v zadnjem desetletju poškodovale preko 700.000 m3.
Odprtost gozdov s cestami:
Državni gozdovi so bolje odprti s cestami, saj znaša gostota 21 m/ha, medtem ko je gostota produktivnih gozdnih cest v zasebnih gozdovih 13 m/ha. Najslabša je odprtost zasebnih gozdov v Beli krajini in Suhi krajini.
V območju prevladujejo površine primerne za klasično traktorsko spravilo, saj je teh kar 94% vseh gozdov. Na ostalih površinah se uporablja kombinirano spravilo, kjer se opravlja zbiranje s konjem in vlačenjem s traktorjem, ali pa kombinacija žičnice in traktorja. Na območju Gorjancev in Globokih Gač se za spravilo lesa uporablja žični žerjav. V območju so tudi primerni sestoji za strojno sečnjo.