Gozdarska tradicija
Savska linija
Savska linija – rezervna linija Soške fronte (Alojz Budkovič)
Med rednim operativnim delom po gozdovih Pokljuke sem v določenih predelih naletel na nenavadno vijugaste okope, ki so spominjali na strelske jarke. Poizvedovanja pri domačinih so predvidevanja potrdila. Strelski jarki so bili izkopani med I. svetovno vojno. So del Savske linije, ki se je pričela na Kepi v Karavankah, se spustila do dolinske zapore pri Mojstrani in se ponovno povzpela v pobočja Mežaklje ter dalje po Radovni, Pokljuki do dolinske zapore v Soteski. Svojo vijugasto pot je nadaljevala preko Jelovice, Škofjeloškega hribovja, tja do Senožeč. Savska linija je bila zadnja rezervna linija Soške fronte, ki naj bi zadržala italijanski vdor v notranjost monarhije.
Gradili so jo v letu 1915 in delno še leta 1916 in 1917. Najprej so zgradili dolinske zapore, pozneje pa še odseke po planotah. Delo so opravile avstro ogrske delavske enote.
V literaturi sem dobil skico stanja na Soški fronti od sredine oktobra 1915, na katerem je vrisana Savska linija (Savelinie). Sektor preko Pokljuke sem prenesel na novejšo topografsko karto in pričel sistematično iskati ostanke jarkov. Linijo sem odkril na nekoliko spremenjeni lokaciji. Jarki so na določenih predelih dobro ohranjeni. Linija je imela prednje položaje z ostanki začetih gradenj kavern.
Leta 1996 je bi obnovljen del jarka v Krakovu, naslednje leto pa je bila postavljena informacijska tabla. Danes je obnovljen odsek linije vključen v Pokljuško pot. Odkrite položaje linije smo gozdarji zaščitili v gozdno gospodarskem načrtu GGE Pokljuka.
Gradivo: Budkovič, Lojze (2007). Savska linija - rezervna linija soške fronte. Gozdarski vestnik, letnik 65, številka 10, str. 495-498. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NSE691I9
Povzetek naredila Helena Tomšič z dovoljenjem avtorja.
Skupinsko-postopno gospodarjenje
Karl (Carl) Posch začetnik skupinsko-postopnega gospodarjenja v gozdovih zgornje gorenjske (Alojz Budkovič)
Na blejskem gozdno gospodarskem območju ima načrtno gospodarjenje z gozdovi dolgo in bogato tradicijo. O tem se je z dolgimi leti upravljanja nabralo veliko gradiva. V gradivu smo naleteli na stare načrte Mežakle, Pokljuke in karto Jelovice, katerih avtor je bil Karl (Carl) Posch.
Leta 1871 je KID odkupila blejsko posest. Gozdarski urad na Javorniku pa je okrepila s prepoznavnimi gozdarji in začela z načrtnejšim gospodarjenjem z gozdovi. Izgradnja železnice in Pantzovih žičnic je omogočila boljše izkoriščanje gozdov.
S Poschevim prihodom v gozdarski urad na Javorniku leta 1882 so bili narejeni sodobni, dokaj podrobni načrti za Mežaklo, Pokljuko in Jelovico. Ob pregledovanju vsebine teh načrtov, je čutiti veliko željo po iskanju odgovorov na številna vprašanja, ki bi gozdovom omogočila prijaznejši razvoj.
Karl Posch je bil s svojim širokim znanjem izjemna osebnost. V ohranjenih načrtih je pustil trajno sled v tej čudoviti pokrajini.
Gradivo: BUDKOVIČ, Lojze, 2018, Karl (Carl) Posch : začetnik skupinsko-postopnega gospodarjenja v gozdovih Zgornje Gorenjske. Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo [na spletu]. 2018. Vol. 76, no. 1, p. 40–43 https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8167&lang=slv
Povzetek naredila Helena Tomšič z dovoljenjem avtorja.
Pantzova žičnica
Pantzova žičnica (Alojz Budkovič)
Pantzova žičnica je, po do sedaj znanih podatkih, najstarejša evropska žičnica, ki je ostala ohranjena v svojem prvotnem stanju. Zgrajena je bila leta 1882 in obratovala do leta 1964. Projekt je pripravil in patentiral ravnatelj Kranjske industrijske družbe Lambert von Pantz, po katerem je tudi poimenovana.
Žičnica je eno-vrvna samotežna nihalka za prevoz lesa in oglja z izogibališčem vozičkov, ki se izmenično spuščata in dvigata, koničnima bobnoma za urejanje navijanja in odvijanja vlačilnih vrvi in vetrno zavoro. Žičnica je dolga 660 m z višinsko razliko 305 m. Izjemno težaven teren je zahteval lomljeno traso v horizontalni in vertikalni smeri.
Leži v soteski Save Bohinjke. Spodnja postaja stoji tik ob glavni cesti Bled Bohinj. Nad slapom stoji vmesna postaja, zgornja postaja pa je postavljena tik nad prepadnimi pobočji Jelovice. Vse objekte povezuje stara žičničarska pot.
Je izjemen zgodovinski in tehniški spomenik ter od leta 2001 kulturni spomenik državnega pomena, ki ohranja spomin na gospodarjenje Kranjske industrijske družbe z bohinjskimi gozdovi.
Gradivo: Prospekt Pantzove žičnice avtorjev Alojza Budkoviča in Ivana Vebra: Pantzova žičnica.pdf
www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3545
Povzetek naredila Helena Tomšič z dovoljenjem avtorja prospekta.