Posebnosti območja

Planote: Jelovica, Pokljuka in Mežakla

Jelovica, Pokljuka in Mežakla so gozdnate planote, ki ležijo v osrednjem do južnem delu blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, slednji dve na območju Triglavskega narodnega parka. V preteklosti so vse tri doživljale podobne usode, poraščali so jih namreč pretežno jelovo bukovi gozdovi, ki so v 19. in v začetku 20. stoletja dajali surovino za razcvet fužinarstva v okoliških naseljih. Za potrebe taljenja železa so potrebovali velike količine oglja, ki so ga »kuhali« iz bukovega lesa, pridobljenega v bližnji okolici. Na planotah so takrat bukev praktično iztrebili in po vzoru nemške gozdarske šole pospeševali smreko ter s tem nezavedno ustvarili idealen habitat za veličastno, a občutljivo borealno koconogo kuro - divjega petelina, ki na teh območjih še dandanes kljubuje hitrim spremembam.

Tako nastali prostrani smrekovi gozdovi, kot jih poznamo še danes, so prepoznavni znak teh planot. V zadnjih letih so predvsem Jelovico in Mežaklo večkrat prizadele hujše ujme (snegolomi, vetrolomi) in napadi podlubnikov, ki močno spreminjajo podobo krajine. S sanacijami ujm in kalamitet nastajajo večje ogolele površine, ki se večinoma hitro pomlajujejo in drevesno sestavo spet spreminjajo v pestro, naravno (smreka, jelka, bukev, gorski javor, jerebika). Z uvedbo motorne žage v 60ih letih prejšnjega stoletja pa vse do strojne sečnje, ki na Jelovici, Pokljuki in Mežakli, prav zaradi hitrejših in varnejših sanacij ekstremnih dogodkov, že prevladuje, se hitro spreminjajo tudi tehnologije sečnje in spravila lesa ter s tem način gospodarjenja z gozdom. Pokljuka še najbolje kljubuje večjim spremembam in ohranja značilne mogočne stare smrekove sestoje.

Poleg intenzivnega gospodarjenja z gozdom (lesno proizvodna funkcija), sta prav v teh gozdovih izrazito poudarjeni še ekološka in socialna funkcija (slednja izrazita predvsem na Pokljuki), kar pogosto vodi do konfliktov interesov.

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park, katerega cilj je ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot ter varovanje raznolike biodiverzitete, se razteza prek slabe polovice površine OE Bled.

Dve tretjini površine Triglavskega narodnega parka pokrivajo gozdovi.

Pomen gozdov v narodnem parku je mnogo namenski. Gozdovi so pomemben naravni vir, ki je stoletja omogočal preživetje človeka v tem prostoru, danes je vse bolj poudarjen njihov pomen za rekreacijo ter varstvo narave, okolja in kulturne dediščine.

Gozdarji in upravljalci parka imamo skupen cilj; trajnostno gospodarjenje z gozdovi in usklajeno upravljanje z zavarovanim območjem.

Hudourništvo

Območje OE Bled, ki se nahaja na skrajnem SZ delu Slovenije reliefno zaznamujeta dva večja platoja, Pokljuka in Jelovica in pobočja Julijcev ter Karavank, razbrazdana s številnimi potoki in hudourniki ter pretežno ravninsko dno Save Bohinjke ter Save Dolinke.

Predvsem Pobočja Karavank in Julijskih Alp morfološko oblikujejo številni hudourniki, različno od geološke podlage in kamninske sestave.

Na kraškem svetu Julijcev so praviloma krajši in prej poniknejo (Mala in Velika Pišnica, Martuljk, Beli Potok, Bistrica...) na območju Karavank se raztezajo vse od vrhov do ravninskega dna (Završnica, Jesenica, povirje Belce, Hladnik, Jerman, Suhelj , Trebiža...) če naštejemo le najpomembnejše.

Takšno stanje nujno zahteva oziroma določa prilagojeno gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih.

Protierozijsko zaščito najbolje opravljajo mlajši in srednjedobni mešani sestoji listavcev, bora in macesna. Prestari sestoji bukve in smreke ponekod lahko predstavljajo prevelike obremenitve zemljine in tako ob vse pogostejših padavinskih maksimumih sprožajo zdrse zemljin. Zaradi navedenega je smiselno v takih primerih postopno pomlajevanje sestojev s svetlitvenimi in pomladitvenimi sečnjami.

Varstvo pred erozijo mora biti vgrajeno v celosten sistem gospodarjenja z gozdovi od načrtovanja in izvedbe nege in sečenj ter odpiranja gozdnega prostora s prometnicami. Pomembna je oblika, jakost in izvedba sečenj , vrste in izvedba gozdnih prometnic ter njihova prostorska umestitev in konkretni tehnični protierozijski ukrepi.

V ožjih območjih erozijskih žarišč se izvaja tehnične in biotehnične ukrepe za sanacijo žarišč, v širšem območju pa je potrebno pozornost nameniti malopovršinskim ali celo točkovnim ukrepom sečnje s ciljem vzdrževanja oziroma ustvarjanja ustrezne strukture gozda.

Uresničevanje slednjega je še dodatno oteženo z lastniško strukturo gozdov in razdrobljeno posestjo. Poleg navedenega predstavljajo v zadnjem času dodatne izzive tudi vse številčnejši posegi v prostor bodisi zaradi rekreacijsko – turistične in prometne infrastrukture.

Turizem

OE Bled pokriva največja slovenska turistična središča - Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Radovljica. Gozdovi so za turizem dodana vrednost. Tujci z veseljem obiščejo gozdove, saj v nekaterih državah prost dostop do gozdov ni omogočen. Poleg turistov pa gozdni prostor obiskujejo tudi rekreativci iz cele države, ki jih je zaradi popularizacije pohodništva (Slovenska planinska pot, Jakobova pot, različne tematske poti), gorskega kolesarjenja, teka na smučeh in turnega smučanja vsako leto več. Turisti so vedno bolj ekološko osveščeni zato so naravne znamenitosti vsako leto bolj zaželene in obiskane. Opažamo porast obiska največjega zavarovanega območja v državi – Triglavskega narodnega parka, kot tudi ostalih naravnih rezervatov in naravnih vrednot.

Obiskovalci se morajo zavedati, da ko vstopijo v gozd, vstopijo v dom živali in rastlin, na drugi strani pa vstopijo na posest, ki ima svojega lastnika in temu primerno je potrebno prilagoditi vedenje. Prekomerno obiskovanje gozdov lahko negativno vpliva na gozd, zato je bolj kot pospeševanje potrebno usmerjanje in omejevanje obiska v gozdovih. Za ohranjanje pristnega, zelenega okolja moramo vsi prispevati po svojih močeh. Kot obiskovalci lahko s svojim ravnanjem pridodate tako, da hodite le po urejenih poteh in tako s svojimi koraki ne puščate sledi, ki uničujejo tla.

Za čim manjši negativni vpliv na okolje je potrebno parkirati na označenih parkirnih mestih in ker imamo skupno željo, da bi vsak videl čim več lepega, si je potrebno vzeti dovolj časa za obisk narave. 

Gozdne učne poti na OE Bled

Na OE Bled se zavedamo pomembnosti ozaveščanja javnosti in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim. Zato smo pripravili ali pomagali pri pripravi učnih poti. Tako obiskovalce vabimo na vodno pot Grabnarica, učno pot Predtrški gozd pri Radovljici, učno pot Šotna barja na Pokljuki, pot miru na Brezjah, pot skozi Pokljuško sotesko, na tematsko pot na Zelencih, naravoslovno učno pot Pusti grad, pot Triglavske Bistrice in naravoslovno-rudarsko učno pot na Javorniškem Rovtu.

Na blejskem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji (pri prvih treh poteh je partner  občina Radovljica, zadnji dve pa ima v upravljanju Triglavski narodni park):