Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Posebnosti območja

Pokljuški smrekov gozd

Planote in pobočja Julijskih Alp so rastišča smrekovih gorskih gozdov.

Gorski gozdovi so občutljive naravne tvorbe, poraščajo siromašna tla in območja s surovo alpsko klimo. V preteklosti gospodarjenje z gorskimi gozdovi ni značilno odstopalo od gospo-darjenja z ostalimi nižje ležečimi gozdovi. Zaradi slabe odprtosti gozdov s prometnicami, velikih površin zrelih gozdov in oddalj-enosti so bile sečnje veliko-površinske.

Zaradi ostrih klimatskih pogojev (veter, sneg), intenzivnih sečenj, nespoštovanja oblike in dinamike rasti ter pospeševanja smreke, je bilo v gorskih gozdovih blejskega gozdnogospodarskega območja v zadnjem stoletju več velikih ujm.

Glavni problemi

s katerimi se soočamo v gorskem gozdu danes so:

  • Počasno naravno pomlajevanje v čistih smrečjih
  • Pešanje vitalnosti  v starih enodobnih sestojih  (osutost, dovzetnost za bolezni in škodljivce)
  • Velik delež rdeče trohnobe
  • Prevelik stalež divjadi, ki še dodatno zavira pomlajanje minoritetnih meliorativnih drevesnih vrst (jerebika, jelša, vrbe, jelka, gorski javor)
  • Neenotno obravnavanje  gozdne paše in servitutov s strani lastnikov živine, kmetijske svetovalne službe, inšpekcije in MKGP.
  • Veliko zanimanje  varstvenikov narave na eni strani in  ekonomskih interesov  na drugi strani  za isti prostor.

Gozdarji, ki smo kot stroka  več kot  100 let  stalno prisotni s svojim delovanjem v  gorskih gozdovih, upoštevamo pri gospodarjenju najnovejša  strokovna dognanja:

  • Seme  zato da vzklije potrebuje več direktne sončne svetlobe, kot  v nižje ležečih gozdovih. Sončno sevanje  predstavlja za smrekove mladice pomemben vir toplote, ki je v gorskih gozdovih v minimumu.                                                                 
  • Podmladek se sprva pojavlja točkovno, v obliki šopov in se le počasi širi. V mladovju med šopi vedno najdemo prazne, “zapleveljene”  površine.                                                                                 
  • V gospodarskih gozdovih šopi v razvojni fazi drogovnjaka razpadejo,  više pa se ohranijo tekom cele življenske dobe dreves.
  • Za uspešno rast je zaradi po naravi ozkih krošenj  potrebno višje število drevja na  površino, kot pa v drugih gozdovih
  • Čas, da drevje doseže  zrelost je zaradi  poprečnih nizkih temperatur značilno daljši, kot v nižinskih gozdovih.  Možno je vzgajati vrhunske kvalitete lesa (resonančni les)
  • Pri negi je poudarek na pospeševanju  mehanične in biološke stabilnosti, kvaliteta je v drugem planu.

 

Tekst in foto: Vida Papler-Lampe