Novice
ZGS na 54. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) se je v okviru postavitve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) od 14. do 18. septembra 2022 predstavljal na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS). Osrednja tema stojnice je bila predstavitev poklicev v gozdarstvu, ki je potekala pod sloganom »Postani gozdar!«, predstavitev pa je dopolnjevala promocija pravilnega ravnanja z gozdom in gozdnega bontona pod sloganom »Skrbno z gozdom!«.
Tema »Postani gozdar!« je bila na stojnici predstavljena s ciljem promocije gozdov in gozdarstva ter spodbujanja dijakov in študentov za vpis v izobraževalne programe, vezane na poklice v gozdarstvu. Predstavniki MKGP, ZGS in gozdarskih izobraževalnih inštitucij, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Sredne lesarske in gozdarske šole Maribor in Biotehniške fakultete v Ljubljani - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, so obiskovalce nagovarjali k šolanju za gozdarske poklice od poklicne do univerzitetne stopnje. S tematiko »Skrbno z gozdom!« so gozdarji izobraževali in ozaveščali obiskovalce o nujnosti ustreznega ravnanja in obnašanja ob obisku gozda. Gozdni bonton je zbirka pravil, ki jih moramo upoštevati ob obisku gozda.
V sklopu 54. MOS je potekal tudi strokovni posvet s področja lesnopredelovalne industrije, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki različnih členov gozdno-lesne verige. Dogodka z naslovom »Priložnosti gozdno-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe slovenskega gospodarstva« so se udeležili državni sekretar mag. Dejan Židan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo Darko Sajko ter predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja lesne in pohištvene industrije.
S strani ZGS se je dogodka udeležil Jože Mori, vodja sektorja za ukrepe v gozdovih, ki je sodeloval na okrogli mizi. Predstavil je področja dela in delovanje ZGS ter njegovo vlogo pri samooskrbi države z lesom. Posebej je izpostavil pomen izdelave desetletnih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Podal je možne razloge za naslavljanje razlike med načrtovanim in dejanskim posekom. Ob zaključku predstavitve pa je izpostavil velik pomen dobre komunikacije in sodelovanja med institucijami. Ob koncu srečanja so udeleženci ugotovili, da se mora dialog nadaljevati ter izrazili nujnost bolj učinkovitega in hitrejšega naslavljanja aktualnih tematik.
