Preskoči na vsebino
Iskanje EN Dostopnost
Navigacija
Informacije

Razmere v štajerskih gozdovih po ekstremno vročem in sušnem poletju: podlubniki v porastu

Datum objave: 9. 9. 2026

Letošnje nadpovprečno vroče in sušno poletje je močno zaznamovalo slovenske gozdove. Drevesa so oslabljena, kar povečuje verjetnost za namnožitev škodljivcev in pojav raznih bolezni. Zaradi suše so najbolj prizadeti gozdovi na tleh, ki slabo zadržujejo vodo. Na Mariborskem so takšna območja Dravsko in Ptujsko polje, nekatera območja Haloz in Slovenskih Goric ter strma, soncu izpostavljena pobočja Pohorja in Kozjaka. Kot največja težava se ponovno kaže prenamnožitev smrekovih podlubnikov. Zato na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) lastnike gozdov pozivajo, da redno pregledujejo svoje gozdove in o pojavu smrekovih lubadarjev obvestijo revirne gozdarje. Zaradi pričakovanega povečanega obsega sečenj v gozdu pa morajo svoje vedenje v gozdu prilagoditi tudi obiskovalci.

Ekstremna suša in vročina negativno vplivata na gozdno drevje. Med drevesnimi vrstami so trenutno najbolj prizadeti bori, hrasti, lipe, jelka in smreka. Pri slednji so v avgustu na ZGS zabeležili izrazit porast napadenosti smrekovih podlubnikov (t. i. lubadarjev), ki je skrb vzbujajoč. Suho in toplo vreme namreč ustreza razvojnemu ciklu smrekovih lubadarjev, smreke pa zaradi sušnega stresa ne morejo zadovoljivo zamejiti napada teh hroščev. Lastnike gozdov, ki imajo v svojem gozdu smreko, ZGS poziva, da redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem opažanju t. i. lubadark naj nemudoma kontaktirajo področnega revirnega gozdarja za dodatna navodila in nasvete, kako omejiti širjenje smrekovih lubadarjev.

Število lubadark bo na Štajerskem verjetno še naraščalo

Čeprav je bila prva polovica leta na gozdnogospodarskem območju Maribor glede smrekovih lubadarjev mirna, se je zaradi poletne suše in ponekod neustrezno saniranih zimskih snegolomov začelo število napadenih smrek v avgustu izrazito povečevati. Od začetka leta do konca avgusta 2026 je bilo na tem območju za posek označenih 25.600 m3 lubadark, od tega več kot polovica (14.988 m3) samo v avgustu.

Razmere so trenutno najbolj pereče na obronkih južnega in vzhodnega Pohorja do nadmorske višine 600. Večja žarišča smrekovih lubadarjev se trenutno pojavljajo v gozdarskih revirjih Frajhajm, Oplotnica, Slivniško Pohorje, Hočko Pohorje, Areh in Remšnik na Kozjaku. Lubadar pa se širi tudi na Janževskem Vrhu in Rdečem Bregu na Pohorju.

Podoben skok pojavnosti smrekovega lubadarja so na ZGS v avgustu zabeležili le še v letih 2019, 2016 in 2015, ko je bila pojavnost smrekovih lubadarjev z naskokom največja. Ker se je napad smrekovih lubadarjev šele začel, na ZGS pričakujejo, da bosta letošnja jesen ter še naslednje leto z vidika pojavljanja teh gozdnih škodljivcev izredno pereča. Še posebej, če se bo nadaljevalo sušno in nadpovprečno toplo vreme tudi v zimo.

Ključno je ustrezno ravnanje lastnikov gozdov in obiskovalcev gozdov

Lastnike gozdov, ki imajo v svojem gozdu večji delež smreke, ZGS poziva, da redno pregledujejo svoje gozdove. Pri tem naj bodo pozorni na znake napada smrekovih lubadarjev, ki vključujejo rjavo črvino ob koreničniku pod smreko (vidno le ob suhem vremenu), spreminjanje barve iglic iz zelene v rumenkaste in rdečkaste odtenke, prekomerno odpadanje iglic, smoljenje na deblu in sušenje vrhov. Ob pojavu takšnih znakov naj nemudoma obvestijo področnega revirnega gozdarja in se z njim dogovorijo glede nadaljnjega postopanja.

Lastnike gozdov, ki imajo v svojem gozdu že aktualno žarišče lubadarja, ZGS poziva, naj s posekom ne odlašajo, saj so dolžni poskrbeti za sanacijo žarišč lubadarja v skladu z rokom, ki jim ga je določil področni revirni gozdar. Dela v gozdu lahko izvajajo le ustrezno usposobljeni lastniki gozdov. Če lastniki gozdov niso ustrezno usposobljeni za delo v gozdu, ZGS svetuje, naj najamejo ustrezno usposobljene izvajalce, ki jih lahko poiščejo na portalu https://www.mojgozdar.si/

Po izvedbi sečnje je nujno vzpostaviti ustrezni gozdni red, kot ga določi področni revirni gozdar, ter iz gozda čimprej odpeljati hlodovino smreke. Pri tem na posebej poudarjajo, da zakonodaja prepoveduje odlaganje sečnih ostankov v struge potokov in hudournikov zaradi zagotavljanja poplavne varnosti. Prav tako jih ni dovoljeno odlagati v jarke, na pasišča prostoživečih živali, v kale oziroma kaluže, ob vodne izvire ali na prometnice.

Ker se zaradi sanacije žarišč smrekovega lubadarja pričakuje večji delež sečenj v gozdu, ZGS vse obiskovalce gozdov poziva, naj upoštevajo aktualne razmere v gozdu, poskrbijo za svojo varnost in s svojo dejavnostjo ne ovirajo lastnikov oziroma izvajalcev pri delu.

Več informacij:

lastniki gozdov | podlubniki | varno delo v gozdu