Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Posebnosti območja

Gozdnogospodarsko območje Murska Sobota leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije in meji na Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Meja območja poteka od tromeje Hrvaške, Madžarske in Slovenije pri sotočju Ledave in Mure do Gibine. Od tod se meja nadaljuje z Hrvaško, vse do meje z gozdnogospodarskim območjem Maribor, do k.o. Vratji vrh, kjer je na Muri tromeja med GGO Maribor, GGO Murska Sobota in Avstrijo. Naprej poteka meja po državni meji z Avstrijo in Madžarsko.

Za območje je značilna fragmentiranost in razčlenjenost gozdnih površin. V območju se prepletata dva reliefna elementa: ravnina in gričevje. V južnem delu območja ležijo Slovenske gorice, na skrajnem severu pa gričevje imenovano Goričko. Na jugovzhodnem delu se razprostirajo Lendavske gorice, z dolgimi grebenastimi reliefnimi oblikami. Med Goričkim gričevjem in Slovenskimi goricami, se na obeh straneh reke Mure razprostira obširna Murska ravnina. Najvišja točka v območju je Sotinski breg (417 m) pri kraju Sotina na Goričkem. Najnižjo nadmorsko višino pa predstavlja skrajni konec Murske ravnine, sotočje rek Ledave in Mure ob tromeji z Hrvaško in Madžarsko (158 m).

Edinstveni pečat območju daje tudi reka Mura, ki teče samo skozi to gozdnogospodarsko območje in je eden osnovnih elementov tega prostora. V območju je največji delež kmetijskih površin. Majhna povprečna gozdnatost, sorazmerno dolgi gozdni rob pogojujejo sestavo živalskega sveta, ki je zaradi prostorske dinamike v stalnem spreminjanju in nenehnem prilagajanju.

Če so nekoč v tem prostoru bili ugodni pogoji za razvoj večine vrst male divjadi so spremembe v strukturi kmetijske krajine danes ustrezne le še za manjše število velikih rastlinojedih vrst. Gojitev obsežnejših monokultur, predvsem pa povečevanje deleža koruze v pridelavi, privablja in nudi življenjske pogoje samo parkljastim vrstam divjadi.

Prisotne vrste v območju so jelenjad, divji prašič, damjak in srnjad. Od teh je le srnjad splošno razširjena na obeh bregovih reke Mure, medtem, ko so ostale tri vrste prisotne le na prekmurskem delu območja. Sem so se iz sosednje Madžarske razširile v zadnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja. Jelenjadi in divjih prašičev pred tem časom, v tem prostoru praktično ni bilo, kmetijska dejavnost v tem pogledu je potekala nemoteno. S pojavom teh dveh vrst pa so se začela vedno večja nesoglasja med kmetijstvom in lovstvom. V danih razmerah je zaradi neusklajenosti s kmetijstvom vsaka nadaljnja načrtna gojitev obeh vrst problematična in omejena.Edino območje v Sloveniji, kjer niso prisotne velike zveri in gozdne kure. V bližnji preteklosti je bila potrjena prisotnost divje mačke.

V delih območja so še ohranjene razmere za razvoj male divjadi, to je poljskega zajca, fazana in poljske jerebice. Vse vrste so danes v območju še prisotne, sicer v veliko manjši številčnosti kot nekdaj in v tesni odvisnosti od nosilne kapacitete njim primernih habitatov. Žitna polja naseljuje še prepelica, edina selivka med poljskimi kurami. Zelo številčne v območju so splošno razširjene vrste malih zveri, predvsem lisica in kuna belica.

Od večjih zavarovanih vrst divjadi je območje zanimivo za vidro, belo in črno štorkljo ter velikega skovika. Mednarodno pomembna območja za ptice sta reka Mura s svojim obrečnim gozdom in gričevnato Goričko. Na Goričkem se s procesi zaraščanja zmanjšuje obseg obdelovalnih površin in se povečuje delež mladih razvojnih faz gozda. Verjetno je, da bo to izginjanje pestre krajinske strukture imelo za posledico tudi manjšo živalsko pestrost.