Posebnosti območja
Kranjsko gozdnogospodarsko območje
je eno od 14 v Sloveniji. Leži v alpskem in predalpskem svetu severozahodne Slovenije. Zajema gorati svet Karavank, Kamniških in Savinjskih Alp, ravninski svet Kranjskega in Sorškega polja ter Škofjeloško hribovje z delom Jelovice in Polhograjskih Dolomitov. Povprečna nadmorska višina območja je 740 m; najvišja točka je Grintovec (2558 m), najnižja pa v logih ob reki Sori (320 m).
Območje razpolavlja reka Sava. Povodja njenih pritokov (Tržiška Bistrica, Kokra, Poljanska in Selška Sora) oblikujejo zelo razgiban relief. Na prodih in karbonatnih kamninah so se razvile rendzine in rjava tla, na skrilavcih, peščenjakih in porfirjih ranker in kisla rjava tla, na diluvialnih ilovicah in ravnicah starejših kamnin rjava podzolna tla, na diluvialnih nanosih in ob vodnih tokovih pa humusna in sivo rjava humusna tla. V območju se mešata zmerno subpolarno in vlažno celinsko podnebje z občasnim sredozemskim vplivom.
Zaradi velike razgibanosti se oblikujejo različne mezoklime z večjimi temperaturnimi razlikami (Kranj 10 0C, Javorje 8 0C, Krvavec 3 0C). Povprečne letne padavine se gibljejo med 1450 mm na ravnini in 2200 mm v gorskem svetu. Obilnejše so pozno spomladi in jeseni. Značilne so pogoste in hitre spremembe vremena. Prevladujejo severozahodni vetrovi.
Območje meri 107.641 ha, od tega je gozda 72.705 ha (68 % gozdnatost). Teritorialno se območje deli na 13 gozdnogospodarskih enot, katerih povprečna velikost je 4.613 ha (najmanjša 3.967 ha, največja 7.816 ha).
Upravno površina območja spada v pristojnost treh upravnih enot (Kranj, Škofja Loka in Tržič) ter 11 občin (Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Kranj, Naklo, Gorenja vas-Poljane, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in del občine Žiri).
ZGS, OE Kranj, ki pokriva kranjsko gozdnogospodarsko območje, se organizacijsko deli na šest krajevnih enot (Tržič, Jezersko-Kokra, Kranj, Šk. Loka, Železniki in Poljane), ki imajo v pristojnosti povprečno 11.600 ha gozdov (najmanj 8.933 ha, največ 16.848 ha). Območna enota pokriva območje z 28 revirji.
Prihodnost smreke na Kranjsko-Sorškem polju
Do sredine 19. stoletja je bil gozd na ravnini brez pomena za industrijo in trgovino. V sredini 19. stoletja je gozd postal nov vir dohodka in potreben element kmetije. Gozd je kmetu zagotavljal zanesljivejši dohodek kot poljedelstvo. Les so uporabljali za kurjavo, prodajo in pridobivanje stelje. V tem obdobju, ko so druge ravnine gozd postopoma izgubile, se je površina gozdov na Kranjsko-Sorški ravnini močno povečala. V 19. stoletju so sadili in sejali predvsem hrast in bor, v 20. stoletju pa se je začelo z gozdom gospodariti po vzoru nemške šole, ki temelji na izrabi najvišje zemljiške rente. Smreka je dajala najvišji donos, zato so jo množično sadili. Smrekovi sestoji na slabših, izčrpanih tleh so namreč prinašali večji dohodek kot kmetijska obdelava. Smreka ima široko razvejan, a zelo plitev koreninski sistem, korenine segajo le nekaj decimetrov globoko. Je značilna vrsta hladnih rastišč, odporna je na mraz in nizke zimske temperature.
Nižinske lege ji ne ustrezajo, ker so pretople, občutljiva je na onesnažen zrak. Zaradi slabe zakoreninjenosti so predvsem čisti smrekovi sestoji zelo občutljivi na močan veter, ki pogosto povzroča vetrolom. Kjer smreka raste na zanjo neprimernih rastiščih, kot je ravnina Kranjsko-Sorškega polja, jo napadajo podlubniki in rdeča trohnoba. Ob daljših poletnih sušah, kot se je zgodila leta 2022, smrekov gozd na peščeni ravnini s plitvimi koreninami ne more črpati vode iz večjih globin. Ti smrekovi sestoji so bili dodatno oslabljeni zaradi preteklih vetrolomov, ki so tudi drevju, ki takrat ni padlo natrgali koreninske sisteme. Najhujša posledica vsega tega je gradacija smrekovih podlubnikov, ki poteka v poletni sezoni, ko se lastniki s sanacijskimi ukrepi ne odzovejo dovolj hitro, zato se napadi podlubnikov stopnjujejo iz leta v leto. Smrekovim sestojem se na tem območju v bodoče ne piše več dobro.
Bornovi gozdovi
Zgodovina t.i. »Bornovih gozdov« se prične leta 1891, ko je tržiške gozdove odkupil baron Julij Born, s katerim se začne obdobje sistematičnega gospodarjenja z gozdovi ter gradnje gozdnih poti, gospodarskih poslopij in naprav za predelavo lesa. Na cesti Tržič–Jelendol je bil leta 1895 prebit tudi predor, ki je omogočil lažji prevoz lesa in skozi katerega se še danes pripeljemo do Jelendola. Karl Born, ki je po očetu Juliju podedoval gozdove na območju Jelendola, je gojil enodobne čiste smrekove sestoje, kar je bilo z vidika gospodarjenja enostavnejše.
Večinoma so gospodarili golosečno z obhodnjo 90 let. Za prevoz lesa je leta 1913 dal zgraditi tudi ozkotirno železnico. Po drugi svetovni vojni so pričeli gozdove močno izkoriščati, posek pa je po obsegu presegal letni prirastek. Številni gozdarski strokovnjaki so opozarjali na težavo čezmernih sečenj in njihove negativne posledice (tudi v obliki povečanih pretokov hudournikov), zato so leta 1950 sečnjo omejili na raven letnega prirastka. Velik poudarek so namenili tudi racionalni obnovi, negi in varovanju gozda.
Veleposestva v Tržiču so bila po koncu druge svetovne vojne nacionalizirana, upravljanje gozdov pa je prevzelo Gozdno gospodarstvo. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so s sečnjo izkoriščali celoten letni prirastek lesa, od osemdesetih let pa je z načrti predpisan etat, ki je manjši od prirastka gozdov, zato se lesna zaloga spet povečuje. Po denacionalizaciji z Bornovimi gozdovi zdaj spet zgledno gospodarijo lastniki, potomci Julija Borna, pri gospodarjenju pa jih strokovno usmerja Zavod za gozdove Slovenije.
LPN Kozorog Kamnik
Uradne ure Lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik so:
Ponedeljek: od 8:00 do 10:00
Sreda: od 14:00 do 16:00
LPN Kozorog Kamnik
Pot na Poljane 1, 1240 Kamnik
Vodja: mag. Darko Veternik, dr. vet. med.
Telefon: 01 839 72 80
Fax: 01 839 72 79
E-pošta
Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik obsega sredogorsko in gorsko območje vzhodnih Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp. Obsega območje Zelenice, Begunjščice, Košute, Konjščice, Stegovnika, Javornika, Jelendola, Storžiča, doline Kokre, Grintovca, Kočne, Kalškega grebena, Zvoha, Krvavca, Skute, Rinke, Dolgega hrbta, Kamniške Bistrice, Velike planine, Smrekovca, Korošice, Ojstrice, Škrbine, Križevnika, Velikega vrha, Moličke planine in dela Logarske doline.
Gozdne učne poti na OE Kranj
Na Kranjskem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:
Naziv gozdne učne poti | Kraj (občina - izhodišče) | Zemljevid, opis poti, gradiva |
Kres | Železniki (Železniki) | |
Visoko na Poljanah | Tavčarjev dvorec Visoko (Škofja Loka) | |
Dovžanova soteska | (Tržič) |