Posebnosti območja
Gozdnogospodarsko območje Kočevje
leži na južnem delu Slovenije in obsega območje od Turjaka na severu in do Kolpe na jugu. Na zahodu sega do Bloške planote, na vzhodu pa je omejeno z masivom Roga. Večina območja leži na kraškem terenu, ki je razgiban s številnimi gorskimi grebeni in kraškimi dolinami značilne dinarske smeri. Najvišji vrh je Goteniški Snežnik (1289m), najnižja točka pa je v Dolu ob Kolpi (190m).
Podnebje je zmerno humidno in primerno za uspevanje gozda. Letna količina padavin znaša do 1800 mm.
Območje je bolj redko poseljeno (32 preb./km2). Večja gostota prebivalcev je na severnem delu. Skupno število prebivalcev je 38.000.
Površina gozda
Celotna površina območja meri 117.997 ha, od tega pokriva gozd kar 91.572 hektarov.
Lastništvo gozdov
Prevladujejo državni gozdovi s površino 53.702 ha, zasebnih gozdov je 37.655 ha, ostalih 215 ha. Lastnikov gozdov je 13.451, povprečna velikost zasebne gozdne posesti je 2,8 ha.
Odprtost gozdov
1.436 km cest (pot od Kočevja do Istanbula) ter 7.571 km vlak (pot od Kočevja do Kalkute) odpira gozdove območja.
Načrtovanje, usmerjanje in izvedba del v gozdu
Strategija razvoja vseh gozdov v Sloveniji temelji na večnamenskosti, sonaravnosti in trajnosti gozdnih ekosistemov. Razvoj gozdov v Sloveniji usmerja Zavod za gozdove Slovenije - ZGS (javna gozdarska služba) z nalogami:
izdelava gozdnogospodarskih, gojitvenih in lovskogojitvenih načrtov za gospodarjenje z gozdom in divjadjo; izdajanje soglasij za posege v gozdni prostor; izbira drevja za posek v sodelovanju z lastniki gozdov; načrtovanje gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic; zagotavljanje ukrepov za nego in varstvo gozdov (izdaja odločb in sofinanciranje del); svetovanje in izobraževanje lastnikov gozdov in javnosti...
Na ZGS Območna enota Kočevje so pomembni še naravovarstveni projekti (naravni park, velike zveri) ter promocija narave in gozdarstva (gozdne poti, informativne table...).
Vsa dela v zvezi s sečnjo, spravilom, prevozom, gojenjem, varstvom, prodajo lesa... opravijo v državnih gozdovih koncesijska gozdarska podjetja, v zasebnih gozdovih pa lastniki sami. Gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic opravijo izvajalci, izbrani na javnih razpisih občin.