Sporočila za javnost
Žledolom v gozdovih je prizadel večji del Slovenije
Informacije ob 10. uri, 3.2.2014
Žledolom se je in se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. V osrednji Sloveniji žledi v višinskem pasu od 300-750 m nad morjem, v severnem pasu Slovenije tudi do 1.100 m. Na Primorskem se meja žledenja začne pri 500 m nad morjem.
Najhuje je na območju občine Pivka in v delu občine Postojna ter na Cerkljansko - Idrijskem območju in na območju občin Loški potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot 5 cm. Tu je začelo žlediti že iz četrtka na petek, v drugih krajih večinoma iz sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.
Vremenska napoved ni obetavna. V torek in sredo se bodo snežne padavine nadaljevale in možen bo snegolom v kombinaciji z žledolomom velikih razsežnosti. Zadnji zelo obsežen žledolom v kombinaciji s snegolomom smo imeli v zimi 1996/97, ko je bilo največ poškodb v Polhograjskem hribovju.
Prebivalce opozarjamo, naj ne hodijo v gozdove zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, saj je tako stanje smrtno nevarno. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini 500.000 ha, kar je ca 42 % celotne površine gozda. Poškodovanega drevja je 3,5 milijona m3 kar predstavlja skoraj celoletno količino posekanega lesa v Sloveniji. Končna ocena količine poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale pregled poškodovanih gozdov. Žled je lomil tako listavce kot tudi iglavce in sicer posamezne veje, cele krošnje, pri smreki tudi vrhove. Lomilo pa je tudi cela drevesa in jih prevračalo tudi s koreninami. Ponekod so obremenitve drevja večje, ker se je žled začel nabirati na sneg, ki je ostal na krošnjah. Na teh območjih je poškodb več, lomijo se tudi vrhovi smrek.
Pri podiranju se je dogajal tudi domino efekt pri vseh drevesnih vrstah, huje so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki. Na objekte in infrastrukturo so se podirala predvsem robna drevesa z močno enostransko razvitimi krošnjami. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6330 km gozdnih cest, kar pomeni 53% vseh gozdnih cest v Sloveniji.
V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev bo lahko potekala dlje časa.
« Nazaj