Sporočila za javnost

Informacija 6. 2. 2014 ob 12. uri.

Žledenje se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. Razlog za to so dodatne padavine v preteklih dneh, zaradi otoplitve se led v krošnjah topi in sprošča, pri padanju ledu in snega pa nastajajo dodatne poškodbe na gozdnem drevju. Nevaren je tudi vsak pojav vetra, ki dodatno obremenjuje obtežene krošnje in drevesa.

Po novih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini prvotne ocene, ki znaša približno 500.000 ha, oziroma poškodovanih je dobrih 40% vsega gozda v Sloveniji. Poškodbe gozdnih sestojev so različne – od poškodovanih krošenj v posameznih delih sestojev do prelomljenih in prevrnjenih dreves na večjih površinah. Ocena poškodovane lesne mase v gozdovih je več kot 4 milijone kubičnih metrov lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih. Od tega so v večji meri prizadeti listavci, manj iglavci. Letošnji obseg po žledu poškodovanega gozda po doslej zbranih podatkih že presega skupno količino vsega po žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih.

Najbolj prizadeta so drevesa z asimetrično krošnjo, ki najpogosteje poraščajo gozdne robove ter ob prometnicah in drugih presekah v gozdu. Pomembno je tudi razmerje med višino drevesa in debelino debla. Bolj so ogrožena visoka drevesa z vitkim deblom kot čokata drevesa. Več poškodb je v gozdovih srednje starosti – v drogovnjakih in mlajših debeljakih, kjer se v mlajših obdobjih gozda ni izvajala redčenje gozda.

Končna ocena količine in strukture poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale neposreden pregled poškodovanih gozdov. Nekatere komunikacijske povezave so še vedno pretrgane, gibanje po terenu pa izredno nevarno.

Glede ocene jakosti poškodb gozdov zaradi žleda še vedno velja, da je bilo najhuje na Notranjskem, na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje, na JZ robu Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju. Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalno-kraškem in subpanonskem območju vzhodne Slovenije.

Ni odveč, da zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, prebivalce in lastnike gozdov še vedno opozarjamo, da ne hodijo v gozdove, saj so takšne razmere življenjsko nevarne. Za ugotovitev stanja gozdov bo časa še dovolj. Ko bo obisk gozda varnejši, naj lastniki gozdov pregledajo svoje gozdove, ugotovijo stanje in vzpostavijo stik z revirnim gozdarjem, s katerim se bosta dogovorila o izvedbi sanacije poškodovanega gozda. Opozarjamo, da je sanacija poškodovanega gozda še posebej nevarna in da se ga naj lotevajo le tisti, ki so primerno usposobljeni in opremljeni, sicer naj poiščejo pooblaščene izvajalce gozdarskih del. Prioriteta dela bo na odstranjevanju poškodovanega drevja, ki ogroža infrastrukturne objekte.

Ko bo nevarnost mimo, bo Zavod za gozdove Slovenije ugotovil stanje gozdov podrobneje in v čim krajšem času izdelal načrt sanacije po žledu poškodovanih gozdov.