Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Zaključna konferenca LIFEGENMON: "Gozdarska znanost za prihodnje gozdove: gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju"

Zaključna konferenca projekta LIFEGENMON je potekala od 21. do 25. septembra 2020 v dvorani Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in preko spleta. V petih dneh je preko 100 udeležencev spremljalo 82 strokovnih referatov, 3 virtualne ekskurzije ter zaključno okroglo mizo, na kateri so o prihodnosti gozdov razpravljali predstavniki slovenskih in evropskih institucij s področja gozdarstva, lesarstva, izobraževanja in lastnikov gozdov.

Projekt LIFEGENMON je 6-letni projekt evropskega finančnega mehanizma LIFE, ki se zaključuje s koncem letošnjega leta. Glavni cilj projekta, ki poteka v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji pod vodstvom Gozdarskega inštituta Slovenije in katerega proračun znaša 5,5 milijonov €, je razvoj sistema za genetski monitoring gozdov. Ob zaključku konference, na petek, ko mladi aktivisti po svetu opozarjajo, da mora politika slediti znanosti, so javnost nagovorili:

Koordinatorka projekta, prof. dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, je ob zaključnem nagovoru novinarjev poudarila: »Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.« Ob zaključku konference in projekta se je zahvalila projektnim partnerjem: Zavodu za gozdove Slovenije, Centru nevladnih organizacij osrednje Slovenije ter tujim partnerjem za odlično opravljeno delo.

Dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za strokovne zadeve, je v svojem nagovoru izpostavil pomen znanosti in raziskav za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe: »Da bi se zoperstavili naravnim ujmam, ki po katastrofalnem žledolomu praktično vsako leto prizadevajo slovenske gozdove, moramo nujno izkoristiti nova znanja in tehnologije. Prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso, ki ga omogoča projekt LIFEGENMON, bo bistven pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja. Prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih.«

Dr. Robert Mavsar, vice direktor Evropskega Gozdarskega inštituta, je poudaril: »Gozdovi so ključ do prehoda v trajnostno prehodnost, ki bo temeljila na novem ekonomskem modelu – krožni bioekonomiji. Gozdovi ljudem na eni strani nudijo številne funkcije, na drugi strani pa so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. To predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko, ki bo morala razviti in uveljaviti ukrepe, ki bodo omogočali dolgoročni razvoj gozdov.«

Prisotne sta nagovorila tudi prof. dr. Miha Humar z Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavil vidike uporabe lesa v luči podnebnih sprememb, ter dr. Michele Bozzano, predsednik Evropskega programa za ohranjanje gozdnih genskih virov (EUFORGEN), ki je podrobneje predstavil pomen genetske pestrosti za prihodnost gozdov in program ohranjanja gozdih genskih virov v Evropi.

Projekt LIFEGENMON se bo zaključil s koncem leta 2020.

Povezave: Video posnetek konference | Spletna stran konference | Spletna stran LIFEGENMON

« Nazaj