Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Začenja se Teden gozdov, letos na temo Gozdovi prihodnosti

Ljubljana, 22. maj 2023 – Že več kot 50 let se v organizaciji gozdarske stroke v zadnjem tednu maja po vsej Sloveniji zvrstijo številni dogodki, namenjeni različnim generacijam, a s skupnim ciljem – predstaviti pomen gozda in gozdarstva za družbo. Letošnji Teden gozdov poteka na temo Gozdovi prihodnosti, otvoritvena slovesnost pa je potekala danes na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Da bi pomen gozdov in gozdarstva čim bolj približali javnosti, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije v Tednu gozdov za širšo javnost organizirata vrsto dogodkov, predavanj, razstav, pohodov in organiziranih vodenj po gozdnih učnih poteh, ki so predstavljeni na spletni strani Zavoda.

Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Nike Krajnc, je v nagovoru izpostavila številne vloge gozdov ter različnost pričakovanj deležnikov do gozda – od splošne javnosti, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov do gospodarstva in gozdarjev. Danes se svet spreminja hitreje in prilagajanje na spremembe je težko za vse, še posebej pa za gozd, kajti gozd je ekosistem, v katerem se spremembe praviloma dogajajo počasi. Za boljše razumevanje podnebnih sprememb ter vpliva na gozd, družbo in celotno naravo družba potrebuje raziskave, močno gozdarstvo in potrebuje gozdarstvo, ki je sposobno odgovarjati na izzive in vprašanja družbe. Ob zaključku pa je poudarila: »Ljudje potrebujemo gozdove, ampak gozdovi nujno potrebujejo gozdarje. Torej je mogoče tudi čas, da družba spozna, da nujno potrebuje nas, gozdarje.«

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije gozdove prihodnosti vidijo predvsem v luči odpornih gozdov, ki bodo kljubovali podnebnim spremembam, vse pogostejšim naravnim ujmam in napadom škodljivih organizmov. »Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo tako prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. V ospredju bo povečevanje stabilnosti in odpornosti gozdnih sestojev, njihovo mozaično strukturiranje in pravočasno redčenje odraščajočih gozdnih sestojev. Ko govorimo o odpornih gozdovih, imamo v mislih tudi genetsko pestrost  gozdov, avtohtone in rastiščem prilagojene drevesne vrste, mešano drevesno sestavo ter raznomerne sestoje,« je v nagovoru poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.

Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija primer dobre prakse. Gozd opravlja ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter je mnogo več, kot samo obnovljiv vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode, prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje in je obenem pomemben del naravne in kulturne dediščine.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v nagovoru izpostavil pomen tradicije skrbnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v skladu s tradicionalnimi vrednotami in varovanjem biotske raznovrstnosti. »Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Gre za območja izjemnega pomena, zato mora biti spodbujanje naravi prijaznih gozdarskih praks in povečanje varovanja biotske raznovrstnosti eden od ključnih ciljev.« Poudaril je še, da si bodo na Ministrstvu za naravne vire in prostor v skladu s sprejetimi strategijami in v sodelovanju s partnerji tudi v prihodnje prizadevali dodatno zvišati število zavarovanih gozdov. K temu nas zavezuje tudi Operativni program za izvajanje nacionalnega programa za obdobje 2022–2026, ki do leta 2026 predvideva četrtinsko povečanje površin gozdnih rezervatov.

Letos mineva 30 let od sprejema Zakona o gozdovih, ki je bil sprejet 26. maja 1993, v veljavo pa je stopil mesec dni kasneje. To je krovni zakon, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom. Izvajanje tega izjemno pomembnega zakona na državni ravni zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi o tem je spregovoril državni sekretar za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Darij Krajčič, ki je opozoril, da se je v času od sprejema Zakona o gozdovih dojemanje gozdov v najširšem pomenu pomembno spremenilo, prav tako pa sta se posledično spremenili tudi raba gozda in gospodarjenje z njim. »Značilnost današnjega časa so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na gozd in posledično na gozdarstvo. Zahteve družbe so vedno večje, vse več pa je tudi nasprotij v družbi. Stanje gozdov v Sloveniji se je sicer v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Nekatere vrednosti sestojnih parametrov, kot so povprečna lesna zaloga, tekoči letni prirastek in debelinska struktura gozdov, so se približale modelnim vrednostim. V prihodnje bosta zato bolj kot akumulacija v ospredju obnova in nega ustrezno strukturiranih lesnih zalog. Sodobna nega gozda mora upoštevati spreminjajoče se razmere, se prilagajati različnim funkcijam gozda, poleg nege gozda za kakovost pa bosta enakovrednega pomena tudi nega za odpornost oziroma stabilnost in raznovrstnost gozdov.«

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril ključno vlogo gozdov pri doseganju podnebnih ciljev, tako na področju blaženja kot tudi prilagajanja na podnebne spremembe. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja – v zadnjih šestdesetih letih smo zabeležili dvig povprečne temperature zraka za 2,4 °C, kar lahko povzroči spremembe v produktivnosti gozdov in vrstni sestavi, negativno lahko vpliva tudi na količino ponora v gozdovih. Za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 imamo zastavljene jasne potrebe in tudi pogoje, s katerimi bomo s pomočjo trajnostnega upravljanja gozdov zagotovili, da bodo gozdovi prihodnosti zdravi in odporni, ter s tem preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb.

Slovenija se ponaša z izvrstnimi strokovnjaki, ki proučujejo gozdove, les, živalstvo in rastlinstvo, odlično pa je tudi sodelovanje med različnimi institucijami, ki delujejo na tem področju. Pod geslom gozdovi prihodnosti bi tako lahko naslovili tudi izobraževanje ustreznega kadra, podporo raziskavam in proučevanju vpliva sprememb na gozdove. Dr. Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za področje inovacij na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je na otvoritveni slovesnosti izpostavil: »Na ravni Evropske unije se intenzivneje kot kadar koli do zdaj razvija Evropski raziskovalni prostor. Skupne pobude v obliki misij EU, evropskih partnerstev ter povezovanje ekosistemov so začele dobivati jasnejšo podobo. Vzpostavljajo se povezave na nekaterih ključnih področjih, kot na primer zelene vodikove tehnologije, čipi in surovine, omenjajo se materiali ... V Sloveniji moramo v tesnem sodelovanju med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in javnostjo izvesti premislek glede vključevanja v te tokove, ki predstavljajo priložnost in izziv za nas.«

Profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani prof. dr. Klemen Jerina pa je dodal: »Gozdarstvo ponuja in prakticira učinkovite rešitve za omiljevanje globalne krize. Ustrezno ravnanje je vtkano v samo jedro konceptov upravljanja gozdov. Ta znanja pa lahko prenesemo v splošne prakse in razmišljanja le skupaj, ob sodelovanju in zaupanju. Za omiljevanje in izhod iz krize ob vseh okoljskih potrebujemo vrhunsko znanost in šolstvo ter prenos vsebin v prakso na vseh nivojih. Štejejo le dobro ciljana dejanja.«

Po končani otvoritveni slovesnosti so udeleženci nadaljevali z že trinajstim znanstvenim srečanjem GOZD in LES: Gozd prihodnosti. Odprl ga je akademik Mitja Zupančič z uvodnim predavanjem Endemizem v flori Slovenije. Raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva so na srečanju obravnavali probleme prihodnosti in predstavili izhodišča za razumevanje procesov ter ukrepe za prihodnost gozdov in rabe lesa.

 

dr Nike Krajnc
Gregor Danev
« Nazaj