Sporočila za javnost
V gozdovih več kot 350.000 m3 podrtega drevja
Narava to poletje kaže svojo moč z vetrolomi, ki so tudi v minuli noči povzročali škodo v gozdovih. Po prvih ocenah je podrtega 50.000 m3 drevja, največ škode je nastalo v jugovzhodnem delu Slovenije. Po natančnejši oceni je bilo v minulem tednu podrtega in poškodovanega več kot 300.000 m3 drevja.
Neurje z vetrom je v minuli noči škodo v gozdovih povzročalo predvsem v višje ležečih predelih jugovzhodne Slovenije (Rog), ob jarkih, sestojnih robovih, grebenih ter infrastrukturi. Nastajali so lokalno močnejše vrtinci, ki so povzročili koncentrirane poškodbe (npr. na Topolšici). V ostalih delih države so poškodovana posamezna drevesa ob robovih gozda in infrastruktura, tako da so bile ponekod ceste neprevozne zaradi padlega drevja. Različne službe se trudijo, da čim prej vzpostavijo tudi prevoznost gozdnih cest. Po prvih ocenah je poškodovanih okoli 50.000 m3 drevja.
Znani pa so tudi natančnejši podatki o škodi, ki je nastala 12. in 13. julija. Takrat so bila najbolj prizadeta gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Bled, Maribor, Tolmin, Murska Sobota ter Kranj. Po natančnejših ocenah, ki so jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih več kot 300.000 m3 drevja. Podiralo je posamezno, ob robovih in infrastrukturah, ter v šopih in sestojno. 15 odstotkov celotne ocenjene količine poškodovane lesne mase je nastalo v državnih gozdovih.
Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. Ker so poškodovane smreke zelo primerne za še večjo namnožitev podlubnikov, priporočamo, da lastniki gozdov čim prej začnejo sanacijo poškodovanih gozdov na območjih, kjer prevladuje smreka. Ob tem velja opozorilo, da se je del v gozdu vedno treba lotiti previdno in primerno opremljen. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce.
Še vedno velja tudi opozorilo vsem obiskovalcem gozdov, naj se ne gibajo v poškodovanih gozdovih, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves.
Varnost je na prvem mestu, zato: "Previdno v gozdu!"
