Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Sporočilo za javnost ob 1. svetovnem dnevu čebel: »Gozd potrebuje čebele in čebele potrebujejo gozd«

20. maja obeležujemo 1. svetovni dan čebel, ki je namenjen opozarjanju na pomen čebel in drugih opraševalcev za človeški obstoj.

Čebele so izjemno pomemben del gozdnih ekosistemov, saj je njihova opraševalna vloga ključnega pomena za razmnoževanje nekaterih drevesnih vrst, predvsem pravega kostanja, javorjev, lipe, divje češnje, robinije in nekaterih drugih. Pomembne so tudi so za obstoj grmovnih vrst (jerebika, dreni, …) in za zeliščne vrste kot sta gozdna jagoda in borovnica, ki hkrati predstavljajo pomemben prehranski vir za prostoživeče vrste živali in (tudi) za ljudi, ki se ukvarjajo z nabiralništvom.

Gozdovi so najpomembnejši vir čebelje hrane - čebele kar 80 % svoje paše pridobijo v gozdovih. Gozdovi predstavljajo pomemben življenjski prostor za čebele, v katerem jim omenjene rastlinske vrste omogočajo pašo in preživetje. Velik del Slovenije prekrivajo gozdovi, s katerimi gospodarimo na sonaraven način, kar med drugim pomeni, da razen v izjemnih primerih v gozdovih ne uporabljamo kemikalij, ki bi lahko čebelam škodile. V gozdovih živijo tudi divje medonosne čebele, ki imajo velik ekološki pomen. Iz nektarja in mane, ki jih čebele pridobijo v gozdovih, proizvajajo gozdni med, ki je zaradi posebne kakovosti zelo zaželen pri potrošnikih. Gozdna paša je prav tako pomemben vir cvetnega prahu in propolisa.

Ohranjeni gozdovi z rastišču prilagojeno drevesno sestavo so zagotovilo za trajen obstoj simbioze med gozdom in čebelami. Predloge za dodatno zasajevanje medonosnih tujerodnih drevesnih vrst kot sta robinija (po domače akacija) in pavlovnija je potrebno skrbno pretehtati. Invazivne tujerodne vrste pomenijo grožnjo naravnim slovenskim gozdovom, saj jih z njihovim vnosom (velikokrat nepopravljivo) spreminjamo in negativno posegamo v naravne procese, ki potekajo v gozdnih ekosistemih. S prenosom sadik tujerodnih drevesnih vrst (in tudi tujih čebel) pa lahko v naše gozdove pridejo bolezni, na katere naše drevesne vrste niso prilagojene.

Čebele pomenijo tudi velik potencial za gozdno gospodarstvo, saj je pri izkoriščanju »medenih« vlog gozda še dovolj prostora za rast in razvoj. Gozdna paša bi bila lahko še večja, hkrati pa se kot razvojna priložnost v okviru hitro razvijajočega gozdnega turizma razvija apiturizem. Pri vseh oblikah takšnega gospodarstva pa je najbolj ključno razumevanje in sodelovanje med lastniki gozdov, čebelarji in gozdarji.

Več informacij: uradna spletna stran Svetovnega dneva čebel

Zavod za gozdove Slovenije

Dejan Hudoletnjak: Znamenje prihajajoče pomladi (vir: Flickr)
« Nazaj