Sporočila za javnost

Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa, ki je potekala letos v januarju in februarju v Slovenj Gradcu, je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa, k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo in nenazadnje k dvigu zavesti javnosti o pomenu lesa iz slovenskih gozdov.

Na mesto licitacije je svoje hlode do 25. januarja 2019 pripeljalo 566 lastnikov. Ponudbe je oddalo 39 kupcev, od tega 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, 4 Nemcev, 4 Italijani, 1 madžarski in 2 hrvaška kupca. Vseh hlodov je bilo 3.706, v  skupni izmeri 3.724,15 m³. Najvrednejši je les gorskega javorja, najvišja dosežena cena 9.275 € na m³ in rekordnih 15.389 m³ za hlod. Oba je kupil italijanski kupec, ki proizvaja furnirje najvišje kakovosti (vir podatkov: Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline).

Licitiran les predstavlja najbolj kakovosten del poseka lesa v letu 2018. Po podatkih Poročila o delu ZGS za leto 2018 je bilo v slovenskih gozdovih v letu 2018 posekanih za skoraj dobrih 6 milijonov m³ dreves (6.061.000 m³), od tega je bilo 72% iglavcev in 28% listavcev. Letni posek dreves v slovenskih gozdovih je bil tako v letu 2018 za dober milijon m³ ali 18% večji kot v letu 2017 (5 milijonov m³), predvsem zaradi pospešene sanacije vetrolomov v gozdovih, tako vetroloma v decembru 2017 kot naslednjega iz oktobra 2018.

Podatki o poteku sanacije v naravnih ujmah poškodovanih gozdov

V februarju 2019 mineva peta obletnica katastrofalnega žledoloma, ki je leta 2014 prizadel slovenske gozdove. Zaradi poškodb od žleda je bilo v letih 2014 - 2018 posekanih za 6 milijonov m³ dreves. Podlubniki, ki so se namnožili po žledolomu, so v obdobju 2015 – 2018 zahtevali posek za nadaljnjih 7,1 mio m³ dreves, ki je bil v celoti realiziran. Prav tako je bil v letu 2018 večinoma zaključen sanitarni posek dreves, poškodovanih v vetrolomu iz decembra 2017. Posekan je bil tudi del sanitarnega poseka po vetrolomu v oktobru 2018. Zaradi poškodb od vetra je bilo v letu 2018 posekanih kar za 2,9 milijona m³  dreves. Skupaj je bilo v zadnjih petih letih zaradi naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekanih za 16 milijonov m³ dreves.

Trenutno poteka intenzivna sanacija posledic vetroloma iz oktobra 2018, ki jo je potrebno zaključiti (predvsem posek iglavcev) do spomladi. Zadnji vetrolom je bil glede na količino poškodovanih dreves najmanjši v seriji naravnih ujm. Prizadel je predvsem Koroško, zgornji del Gorenjske in Postojnsko območje, poškodoval pa je po oceni najmanj za 260.000 m³ dreves. Do sedaj pa je bilo posekanih za  60.000 m³ poškodovanih dreves.

Poškodovanih gozdov, ki jih je potrebno obnoviti, se je v zadnjih letih nabralo za skoraj 33.000 ha. Načrtujemo, da se bo po naravni poti obnovilo 95% teh površin, na katerih bomo razvoju mladega gozda pomagali z gozdnogojitvenimi ukrepi. Obnova s sadnjo sadik gozdnega drevja bo potekala na preostalih 5% obnove potrebnih površin oziroma na skoraj 1.700 ha. Obnova s sadnjo se je na območjih, poškodovanih po žledu in podlubnikih, začela že v letu 2015, do danes je posajenih 610 ha z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. Obseg ukrepov obnove in nege poškodovanih gozdov se letno povečuje. V letu 2018 je bilo s sadnjo gozdnega drevja obnovljenih skupaj 470 ha gozdov, od tega 300 ha gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah. Skupaj smo samo v letu 2018 posadili dober milijon sadik preko 20 –tih vrst gozdnega drevja. Potrebni ukrepi in materiali za obnovo in nego poškodovanih gozdov so financirani ali sofinancirani iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Skupaj ustavimo javorov rak!

Ob dnevu odprtih vrat na 13. licitaciji lesa v Slovenj Gradcu lastnike gozdov opozarjamo tudi na javorov rak, ki ga povzroča gliva Eutypella parasitica. Bolezen lahko prizadene vse vrste javorov, ki na licitaciji lesa dosegajo najvišje cene, prizadene pa najvrednejši del debla. Raziskovalci navajajo skoraj 50-odstotne izgube prodajnega volumna debla, zato je zatiranje glive, ki povzroča javorov rak,  pomembno tako zaradi ekonomske kot ekološke škode. V letih 2018 in 2019 v okviru projekta LIFE ARTEMIS poteka akcija »Skupaj ustavimo javorov rak!«, v okviru katere načrtujemo odstranjevanje 50 % primerkov te bolezni, katere pojav je bil v Evropi prvič odkrit prav v Sloveniji. Več informacij je na voljo v brošuri o javorovem raku in na spletni strani tujerodne-vrste.info.

Zavod za gozdove Slovenije

Kontaktna oseba: Boris Rantaša | boris.rantasaping@zgspong.si | 051 631 523