Sporočila za javnost

SPOROČILO ZA JAVNOST

Datum: 18. 12. 2014

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je do 15.12.2014 zbral podatke s terena za redno mesečno analizo poteka sanacije gozdov, poškodovanih v februarskem žledolomu. Osnova za analizo je cenitev po gozdnih revirjih (396 jih je v Sloveniji). Skupna količina poškodovanega drevja zaradi žledoloma znaša preko 9 milijonov m³ lesa,  od tega je ena tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev. Do sedaj je bilo po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije iz gozdov spravljenih 57 % poškodovanih iglavcev (1,8 mio m³ lesne mase), 25 % listavcev (1,5 mio m³ lesa,) od vse lesne mase pa cca. 36 % (3,3 mio m³ lesa). Sanacija poteka v skladu z načrtom, na Zavodu za gozdove Slovenije pa smo z njenim potekom zadovoljni, še posebej, če slovensko izkušnjo primerjamo z drugimi podobnimi v Evropi.

Kratek povzetek podatkov o realizaciji poseka in spravila poškodovanega drevja v gozdovih na dan 15.12.2014 (v oklepajih so podatki izpred dveh mesecev na dan – 17.10.2014):

Posek in spravilo ovira slabo vreme in stalna razmočenost terena. Dinamika sanitarne sečnje je v zadnjem mesecu nekoliko v upadanju, ni pa več omembe vrednih zastojev pri odvozu lesne mase iz skladišč ob kamionskih cestah.

V poteku sanacije so bile praktično očiščene skoraj vse gozdne ceste, ki pa so zaradi izvoza lesa prekomerno obremenjene. Očiščeno je tudi 85 %  gozdnih vlak. Zgrajenih je bilo okoli 192 km novih in rekonstruirano 72 km gozdnih vlak, ki se bodo lahko predvidoma financirale iz Programa razvoja podeželja.

Ena od prioritet pri načrtovanju del v poškodovanih gozdovih preko zime je čimprejšnja izvedba sanitarne sečnje iglavcev, še posebej tistih, ki so že napadeni s podlubniki in izvedba nujnih varstvenih del v gozdovih. To sečnjo in spravilo lesa je potrebno opraviti preko zime do sredine marca, s čemer bomo zelo zmanjšali nevarnost namnožitve podlubnikov (predvsem smrekovega lubadarja) v naslednjem letu. V letu 2014 (od 1. 1. 2014 do 10. 12. 2014) je bilo v gozdovih Slovenije za posek zaradi podlubnikov evidentiranih 425.000 m³ iglavcev kar je za četrtino več kot v letu 2013. Razsežnost problema podlubnikov v povezavi s posledicami žledoloma je bila v letu  2014 manjša od pričakovane, predvsem zaradi neugodnega vremena za razvoj podlubnikov. Sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, bo predvidoma v večji meri končana do spomladi 2015, je pa to v veliki meri odvisno tudi od vremena. Stalno deževje in morebitne večje snežne padavine bodo ta plan premaknile v poletje 2015.

Proces obnove gozdov je zadnja faza sanacije, ki sledi, ko so vsi ukrepi sečnje, spravila in pripravljalnih del v gozdovih na določeni površini že opravljeni. Ukrepi sanacije in obnove gozda bodo večinoma sofinancirani iz predvidenih sistemskih sredstev, predvsem iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020. Ključni predpisi so v pripravi. Iz teh sredstev se bodo predvidoma sofinancirali ukrepi obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov.

Ob koncu zime, z začetkom vegetacijskega obdobja, koncem marca in v začetku aprila se bo pristopilo k intenzivnejšemu obnavljanju poškodovanih gozdov. Po načrtu sanacije poškodovanih gozdov bo potrebno obnoviti približno 14.000 ha gozdov. Pri obnovi gozdov bomo izkoristili predvsem naravne procese pomlajevanja, na okvirno 900 hektarih v prihodnjih šestih letih pa bomo morali pomagati gozdu s sajenjem sadik gozdnega drevja. Za obnovo gozdov s sajenjem sadik bo Zavod za gozdove Slovenije zagotovil približno 2,5 milijona sadik, ustrezne drevesne sestave in provenienčnega porekla. Družbeno odgovorne akcije sadnje sadik gozdnega drevja, ki so bile izvedene v jeseni 2014 v okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove in v katerih smo posadili cca 30.000 sadik so dobrodošla pomoč pri obnovi gozdov v tej prvi fazi na najbolj prizadetih območjih in tam, kjer so splošno koristne funkcije gozdov najbolj poudarjene. V letu 2015 bo z obnovo s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst obnovljeno okvirno 250 hektarjev razgaljenih gozdnih površin, dve tretjini v spomladanskem delu in ena tretjina v jesenskem delu leta.

ZGS je vse leto lastnike gozdov opozarjal, naj se sanacije poškodovanega drevja lotijo le, če so primerno usposobljeni in ustrezno opremljeni, ključna pozornost pri delu v gozdu pa naj bo usmerjena na varnost pri delu. Veliko naporov ZGS je bilo vloženih v izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov s področja varnega dela v gozdu. Letos smo izvedli 140 tečajev varnega dela v gozdu, ki se jih je udeležilo 3250 udeležencev. Izdali smo tudi več publikacij in opozarjali na nevarnosti prek medijev, sejmov in praktičnih prikazov. Kljub temu se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, ki so zahtevale posredovanje pristojnih služb, od tega tudi 18 smrtnih. 3 smrtne nesreče so se zgodile pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev, skupaj so dela v gozdovih zahtevala 21 žrtev.  S tem smo dosegli žalostni rekord iz leta 2011, ko je bilo nesreč pri delu v gozdu največ do sedaj.

Prostorska razporeditev nezgod po Sloveniji kaže, da je največ nezgod na po žledu najbolj poškodovanih območjih. Največ nezgod se je pripetilo pri sečnji, manj pri samem spravilu. Večinoma so nezgode posledica udarca debla, veje ali samega drevesa. Posebno nevaren je tudi izruvan koreničnik drevesa, ki je ob nepravilnem delu smrtno nevaren – usoden je bil za žrtve štirih nesreč.

Na nevarnost ponovnega žledenja v letošnji zimi nas je opomnil pojav žleda v začetku decembra 2014. Žledenje se je pojavljajo v višjih nadmorskih višinah, večjih poškodb v gozdovih ni povzročilo. Poškodovana so posamezna drevesa in šopi dreves. Poškodbe po oceni ne presegajo 10.000 m3. Največ poškodb drevja je v gozdnogospodarskem območju Tolmin.

Trg lesa se je po vmesnih nihanjih stabiliziral. Uspešna prodaja lesa je v veliki meri odvisna od organizacije odkupa in prodaje. Del prizadevanj za čim bolj uspešno prodajo lesa je tudi 9. licitacija visokokakovostnih lesnih sortimentov, ki bo potekala od 23. 1. 2015 do 2. 2. 2015 v Slovenj Gradcu, pripravlja pa jo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Poglavitni namen tovrstne licitacije je ta, da lastniki gozda ponudijo posamezne hlode izredne kakovosti širokemu krogu specializiranih kupcev iz Slovenije in tujine in dosežejo bistveno višje cene (10 – 100x), kot bi jih dosegli pri redni prodaji.  Pri izbiri primernih dreves  za posek in pri njihovem krojenju v hlode bodo pomagali tudi revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije.

Leto 2014 je bilo zaradi sanacije posledic februarskega žledoloma za ZGS delovno zelo intenzivno. Uspeh inštitucije temelji na prizadevanjih posameznikov, zato bomo ob koncu leta najbolj prizadevnim zaposlenim v ZGS podelili priznanja za njihovo delo. Izbranih je bilo 17 zaposlenih iz vseh organizacijskih enot ZGS. Zaposleni bodo priznanja prejeli v petek, 19.12.2014 ob 9. uri na sprejemu pri ministru mag. Dejanu Židanu.     

Zavod za gozdove Slovenije