Sporočila za javnost
Potek sanacije gozdov, poškodovanih v februarskem žledolomu in nadaljnji ukrepi za preprečitev dodatnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov ter učinkovito sanacijo gozdov
Datum: 09. 05. 2014
Od katastrofalnega žledu, v katerem je bila poškodovana polovica slovenskih gozdov in zaradi katerega bo potrebno posekati preko 9 milijonov m3 lesa, so minili trije meseci. V sanacijskem načrtu, ki ga je Zavod pripravil pred mesecem dni, je bilo predvideno, da bodo dela potekala nekaj let. Najobsežnejše delo, ki ga je potrebno opraviti, je posek poškodovanega drevja, še zlasti iglavcev, ker le-ti pomenijo potencialno nevarnost za namnožitev podlubnikov. Po treh mesecih od naravne ujme Zavod za gozdove ugotavlja, da je hitrost sanacije različna po posameznih območjih in lastništvih. Do sedaj je bilo posekanih in iz gozda odpeljanih največ iglavcev na najbolj prizadetih območjih (Ljubljana, Postojna, Kranj) ter na tradicionalno gozdarskih območjih (Slovenj Gradec, Kočevje, Nazarje, Maribor). Do prvega tedna v maju 2014 Zavod ocenjuje, da je v celoti saniranih 23 % poškodovanih iglavcev (26 % v zasebnih gozdovih in 14 % v državnih gozdovih) in 11 % listavcev. Glede na celotno količino drevja je pospravljene 15 % vse poškodovane lesne mase. V kubičnih metrih to pomeni 735.000 m3 iglavcev in 658.000 m3 listavcev. Taka dinamika sanacije je za približno 75 % hitrejša od običajnih rednih sečenj, saj se v primerljivem obdobju od časa po žledu do danes v normalnih letih povprečno poseka 0,8 mio m3, letos pa se je 1,4 mio m3. Takega tempa v prihodnje ni pričakovati zaradi različnih vzrokov (zastoj pri prodaji, prevozu, poletna opravila na kmetijskih zemljiščih ipd.), če pa bi se teoretično nadaljeval, bi to pomenilo zaključek sanacije v prej kot letu in pol. Zaradi teh podatkov ocenjujemo dosedanji potek sanacije kot zelo uspešen, še zlasti v zasebnih gozdovih.
Podrobneje so podatki o dinamiki sanitarne sečnje navedeni v preglednici:
LASTNIŠTVO | Poškodovana drevesa za posek (ocena) | Realizacija na dan 08.05.2014 | Delež poseka | ||||||
m3-iglavci | m3-listavci | m3-skupaj | m3-iglavci | m3-listavci | m3-skupaj | iglavci % | listavci % | skupaj % | |
Zasebni in občinski gozdovi | 2.440.886 | 5.482.338 | 7.923.224 | 628.445 | 611.519 | 1.239.964 | 26 | 11 | 16 |
Državni gozdovi | 742.192 | 721.360 | 1.463.552 | 107.036 | 46.171 | 153.207 | 14 | 6 | 10 |
SKUPAJ VSI GOZDOVI | 3.183.078 | 6.203.698 | 9.386.776 | 735.481 | 657.690 | 1.393.171 | 23 | 11 | 15 |
Zaradi velike količine poškodovanih dreves ves les iglavcev ne bo pospravljen iz gozdov do 15. maja, ki je določen kot rok za izvedbo sečnje iglavcev in varstvenih del v večini poškodovanih gozdov. Ta rok je določen na podlagi razvojnega cikla podlubnikov. V toplem delu leta je s podlubniki napadene iglavce potrebno posekati v 21 dneh po odkritju. Če se podlubniki namnožijo, bodo začeli napadati tudi zdrava in vitalna drevesa, zaradi česar se bo škoda zaradi žledoloma dodatno povečala.
Po Zakonu o ukrepih za odpravo posledic žleda lahko lastnik v primeru, da iz objektivnih razlogov ne bi mogel izvesti v odločbi za izvedbo sanitarne sečnje določenega poseka iglavcev in varstvenih ukrepov do roka, prosi za podaljšanje roka. Zavod za gozdove Slovenije bo lastnike gozdov, ki niso uspeli zagotoviti izvedbo sanitarne sečnje iglavcev in preventivnih varstvenih del, pozval, da lahko do preteka roka na odločbah na pristojno krajevno enoto Zavoda pisno ali ustno na zapisnik vložijo vlogo oziroma zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del. Kjer so izdane generalne odločbe (143 izdanih) bo ZGS na podlagi prejetih prošenj za podaljšanje rokov roke smiselno podaljšal v tistih predelih, kjer do večjega napada podlubnikov še ni prišlo. Obdobje podaljšanja bomo presodili glede na konkretne razmere v posameznih gozdnih sestojih.
Individualne odločbe za izvedbo sanitarne sečnje, ki so bile izdane posameznim lastnikom gozdov, se bodo podaljševale na zahtevo lastnika in na podlagi utemeljenih razlogov za podaljšanje.
Zaradi zagotavljanja hitre in učinkovite sanacije gozdov smo svetovanje Zavoda za gozdove Slovenije razširili tudi na pomoč pri organizaciji sečnje in spravila in na povezovanje lastnikov gozdov za skupno izvedbo del v gozdu. Za boljše povezovanje lastnikov gozdov z usposobljenimi izvajalci gozdarskih del smo vzpostavili informacijsko bazo o povpraševanju in ponudbi gozdarskih storitev. Lastniki gozdov, ki iščejo izvajalca gozdarskih del naj svoje potrebe sporočijo na pristojno krajevno enoto Zavoda za gozdove, kjer jih bodo vnesli v evidenco potreb po gozdarskih storitvah in jih skušali povezati z ustreznimi izvajalci gozdarskih storitev na določenem območju ali zunaj njega. Evidenca potreb po gozdarskih storitvah pri lastnikih gozdov je objavljena na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.
1. maja 2014 je poteklo 20 let od začetka delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je vseskozi zavezan k usmerjanju gospodarjenja s slovenskimi gozdovi na načelih sonaravnosti, trajnosti in večnamenskosti. Na Zavodu za gozdove Slovenije okroglo obletnico praznujemo delovno, ob odpravljanju posledic naravne ujme.
Pri sanaciji poškodovanih gozdov se vedno bolj zavedamo, kako pomembno je tesno sodelovanje med različnimi inštitucijami in organizacijami in kako pomembno je usklajevanje aktivnosti pri odpravi posledic naravne ujme, zato smo tej temi posvetili tudi letošnji Teden gozdov, ki bo potekal od 26. maja do 1. junija 2014 pod sloganom: Skupaj za gozd. Osrednja prireditev ob Tednu gozdov 2014 bo v Šentrupertu na Dolenjskem, v Deželi kozolcev, v soboto 24. maja 2014.
Zavod za gozdove Slovenije
« Nazaj